Nov katalog dobrih praks zniževanja izpustov CO2

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je izdala katalog s 23 slovenskimi dobrimi praksami.  

Katalog je bil pripravljen v okviru projekta Slovenija znižuje CO2. Omenjene prakse kažejo na to, da imamo v Sloveniji realne možnosti za prehod v nizkoogljično družbo.  

Kot so sporočili iz Umanotere, dobre prakse dokazujejo, da je doseganje podnebnih ciljev, ki jim je Slovenija kot članica EU zavezana, ne le možno, ampak za slovensko družbo ter gospodarstvo zelo pozitivno.  

Po besedah Gaje Brecelj, vodje projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, dobre prakse kažejo na to, da ne gre le za teoretične koncepte. »Še več, ukrepi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov imajo zanimive sinergijske koristi: kakovostna delovna mesta, povečanje prihodkov ter prihranke za družinske in javne proračune, povečanje lokalne samooskrbe, večjo kakovost bivanja v lokalnih skupnostih ter zdravje ljudi, zmanjšanje energetske in mobilnostne revščine, povečanje konkurenčnosti gospodarstva in malih kmetij ter razvoj inovativnih produktov.«

Dobre prakse tudi v javnem sektorju  

Nekatere letošnje dobre prakse govorijo o povezovanju kot temelju poslovnega modela. Druge zgodbe kažejo uspeh in uveljavitev z nišnimi produkti. Med dobre prakse zniževanja CO2 je uvrščenih tudi nekaj pomembnih zgledov iz javnega sektorja – občin, javnih podjetij, agencij in ministrstev. Ne zaostajajo tudi nevladne organizacije, ki s strokovnim in kontinuiranim delom v družbi uveljavljajo načela krožnega gospodarstva. Sodobne informacijske tehnologije pa omogočajo tudi majhnim, da ne ostanejo nemi opazovalci.  

Zanimivost tokratnega paketa dobrih praks so podjetja z nekonvencionalno lastniško strukturo: notranjim lastništvom in delavskim soupravljanjem, zadruge, družinsko podjetje ter strojni krožek, so med drugim še sporočili iz Umanotere. (mj)