Nova kapitalsko močna energetska družba

V začetku novembra je minilo ravno eno leto, odkar je Samo Lozej v družbi TE-TOL prevzel krmilo prvega moža in se takoj spopadel s poslovnimi nalogami in izzivi.

To leto je bilo, kot je uvodoma poudaril, pestro, polno izzivov, še zlasti glede prizadevanj za izboljšanje poslovanja družbe, da bi dosegli pozitiven poslovni rezultat.  

Kako je potekalo uresničevanje zastavljenih poslovnih aktivnosti družbe TE-TOL v tekočem poslovnem letu?  

»Ko sem prišel v TE-TOL, je bil pripravljen prvi osnutek poslovnega načrta družbe za leto 2013, ki je predvideval veliko izgubo, približno 9 milijonov evrov. S sodelavci smo se takoj lotili ponovnih pogajanj z vsemi ključnimi dobavitelji ter začeli uresničevati vse potrebne korake za zmanjševanje stroškov in optimiranje poslovanja. Tako smo po opravljenih ključnih pogajanjih šele konec letošnjega marca sprejeli poslovni načrt družbe za leto 2013, in sicer v višini -3,5 milijona evrov. Glede na dosedanji potek uresničevanja poslovnih aktivnosti predvidevam, da bomo ob koncu poslovnega leta dosegli vsaj nek minimalni dobiček. To je bila letos naša poglavitna skrb, hkrati pa smo seveda zagotavljali normalno proizvodnjo toplotne energije in električne energije za slovenski EES ter za bližnje objekte, kot so Julon, UKC in drugi. Na tem področju je letošnje poslovanje TE-TOL uspešno.«            

Kako ocenjujete pogovore med vodstvom TE-TOL in pristojnimi ministrstvi glede problematike cene toplotne energije? Kakšna so poslovna pričakovanja za naslednje obdobje?  

»Ta problematika je sedaj v fazi, ko se morajo do nje ustrezno opredeliti tudi pristojni državni organi. Jasno, da si lahko le na ta način, to je z dvigom cene toplotne energije, zagotovimo naš nadaljnji razvoj. V to nas silijo okoljske omejitve, sprejete na ravni evropskih direktiv, in posledično tudi v naši zakonodaji. Evropska direktiva o industrijskih emisijah, ki bo začela veljati 1. januarja 2016, še dodatno omejuje naše izpuste v zrak. Ta direktiva omogoča prehodno obdobje od 1. januarja 2016 do 1. julija 2020, in sicer s pripravo prehodnega načrta posameznih držav članic EU. TE-TOL se je vključil v Prehodni nacionalni načrt RS, v katerem so zapisani ustrezni ukrepi TE-TOL, s katerimi se bo prilagodil novim mejnim emisijskim vrednostim. Načrt je bil po potrditvi na Vladi RS poslan na Evropsko komisijo, ki naj bi potrditev izvedla najpozneje do decembra letos. Naš zadnji rok, da po tehnološki plati v okviru zahtev omenjene direktive prilagodimo izpuste v zrak, je 1. julij 2020. V ta namen se družba TE-TOL že več let pripravlja na delni prehod iz premogovne na plinsko tehnologijo - gre za t. i. prvo fazo plinifikacije TE-TOL-a z zamenjavo drugega, 94 MW premogovnega bloka s plinsko-parno enoto -, za kar so seveda potrebni ustrezni finančni viri. Tako mora družba TE-TOL konec leta 2013 zagotoviti tak poslovni rezultat, da se bomo lahko z Evropsko investicijsko banko in drugimi komercialnimi bankami dogovorili za izvedbo tega projekta, katerega ocenjena vrednost znaša okoli 120 milijonov evrov.«  

Med vaše letošnje osrednje aktivnosti nedvomno sodi pripojitev družbe TE-TOL k družbi Energetika Ljubljana. Kateri koraki so bili doslej po pravno-formalni plati že izpeljani, kaj je še potrebno izvesti?  

»Po pravno-formalni plati se bo ta pripojitev zgodila s 1. januarjem 2014. Zaenkrat moram poudariti, da so vsi postopki, ki so v teku, tudi ustrezno podprti s strani lastnikov in nadzornih organov, tako Energetike Ljubljana kot tudi TE-TOL. Trenutno se obe družbi, ki se bosta združili, še organizacijsko in kadrovsko usklajujeta po posameznih področjih delovanja. Glede na to, da je dosedanji potek združevanja obeh družb potekal uspešno, pričakujem, da tudi do konca leta ne bo kakšnih večjih zapletov.«  

Kakšno bo ime nove družbe in kako bo organizirano njeno vodstvo?  

»Ime nove družbe bo Javno podjetje Energetika Ljubljana. To je polno ime družbe, h kateri se TE-TOL pripaja in dobro zajema široko paleto energetskih dejavnosti v Ljubljani. Kar se tiče organiziranosti, bosta po predvidenem organigramu v vodstvu seveda poleg direktorja še dva njegova namestnika, tehnični direktor in direktorji posameznih sektorjev. O tem, kako bo nova družba formirana po vodstveno kadrovski plati, bodo odločali lastniki oziroma nadzorniki.«   

Miro Jakomin  

Več o tem v zadnji letošnji številki revije Naš stik.