e-mobilnost

Nove priložnosti za plin tudi v cestnem in pomorskem prometu

V ospredju razvojnih načrtov plinskega omrežja uvajanje obnovljivih plinov in zelenega vodika, pri čemer naj bi njihova uporaba naraščala predvsem v prometu.

Nove priložnosti za plin tudi v cestnem in pomorskem prometu

Čeprav o uporabi plina govorimo predvsem v zvezi z energetsko oskrbo, evropska direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva za promet, katere namena sta zmanjšanje odvisnosti oskrbe prometa z naftnimi derivati in ublažitev negativnega vpliva prometa na okolje, odpira nove priložnosti tudi plinu. Kot izpostavljajo v družbi Plinovodi, lahko prenosni sistem plina s potrebnim razvojem predstavlja pomembno podporno infrastrukturo za promet, pri čemer se uporaba plina ponekod že izkazuje predvsem v zmanjšanju emisij trdnih delcev in v manjši meri CO2 iz prometa. 

V Sloveniji je sicer trenutno delujočih pet javnih polnilnih postaj na stisnjen zemeljski plin, in sicer dve v Ljubljani ter po ena v Celju, Mariboru in na Jesenicah. Po podatkih Plinovodov, je količina stisnjenega zemeljskega plina, uporabljenega za promet, v letu 2021 znašala okvirno 4,76 milijona Nm3, od tega je bila glavnina oziroma približno 83 odstotkov porabljena v Ljubljani, 16 odstotkov v Mariboru, preostanek pa v Celju in na Jesenicah. Poraba plina se je lani v primerjavi z letom prej povečala za približno četrtino ali za skoraj milijon Nm3. Razloga za takšno rast porabe sta bila povečanje števila vozil na tovrstni pogon in večji obseg delovanja javnega prometa v primerjavi z letom 2020, ko je bil ta precej omejen zaradi epidemioloških razmer. V skladu s predlogom desetletnega razvojnega načrta slovenskega plinskega omrežja  in upoštevajoč strategijo na področju alternativnih goriv v prometu, kamor se uvršča tudi plin, naj bi se število javnih polnilnih postaj v Sloveniji v prihodnjih letih povečalo na več kot deset, in sicer naj bi dodatne polnilnice najprej dobili v Ljubljani, pozneje pa še na Ptuju, v Kranju, Novem mestu, Novi Gorici, Kopru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Velenju in treh zasavskih občinah – v Hrastniku, Zagorju in Trbovljah. Kot še pravijo v Plinovodih, se je raba plina v prometu v zadnjih letih ves čas povečevala, z izjemo covidnega obdobja oziroma v času stroge omejitve javnega prometa, ki je tudi eden večjih porabnikov stisnjenega zemeljskega plina. 

Brane Janjič
O avtorju