Na področju uvajanja novih tehnologij elektrodistribucijska podjetja ne zaostajajo za razvitimi državami.
Na področju uvajanja novih tehnologij elektrodistribucijska podjetja v nobenem pogledu ne zaostajajo za razvitimi državami, pri čimer s tem izboljšujejo kakovost in stalnost oskrbe z električno energijo, kakovost napetosti in komercialno kakovost.
Elektrodistribucijska podjetja v Sloveniji se danes srečujejo s številnimi izzivi, kot so uvajanje celovitega sistema naprednega merjenja električne energije (AMI), prenova informacijskih sistemov, uvajanje pametnih omrežij (SCADA, DMS, CIM …), razvoj sistema daljinskega vodenja in avtomatizacije omrežja, spodbujanje energetske učinkovitosti in upravljanje s porabo, uvajanje E-mobilnosti in uvedba dela pod napetostjo, je povedal Roman Ponebšek, poslovodja GIZ distribucije električne energije, pri čemer poudarja, da sta glavna skrb in odgovornost distributerjev zanesljiva oskrba končnih uporabnikov z električno energijo.
Čeprav po nepisanem pravilu množično uvajajo le preizkušene tehnologije, te vedno temeljijo na zadnjem stanju tehnike. Kot je povedal Ponebšek, je dinamika uvajanja odvisna od ekonomičnosti rešitve in velikokrat omejena z razpoložljivimi investicijskimi sredstvi.
Razvoj vodenja, zaščite, merjenja, telekomunikacij, informatike je vedno potekal v tesnem sodelovanju z domačo elektroindustrijo, razvojnimi inštituti in znanstveno-izobraževalnimi ustanovami. Mnogo slovenskih podjetij se je s produkti, ki so bili razviti in preizkušeni v slovenski elektrodistribuciji, uspešno uveljavilo na tujih trgih. Zaradi uvajanja pametnih omrežij je razvoj na tem področju v zadnjih letih deležen še nekoliko večje pozornosti. Splošna spoznanja in predvidevanja nadaljnjega razvoja so elektrodistributerji zapisali v Programu razvoja pametnih omrežij v Sloveniji, sodelovali so pri pripravi Operativnega načrta razvoja ter v številnih slovenskih in mednarodnih razvojnih projektih s področja pametnih omrežij.
V zadnjem času so projekti, ki vključujejo uporabo novih, sodobnih tehnologij: avtomatizacija srednjenapetostnega omrežja, napetostni stabilizatorji, projekti AMI, polnilnice za električne avtomobil, hranilniki električne energije, digitalne radijske povezave in podobno. Nove tehnologije so tako v materialih, postopkih kot opremi. Eden od postopkov, ki se vse bolj uveljavlja pri delu na distribucijskem omrežju, je delo pod napetostjo, pri čemer gre za novo tehnologijo, ki uporabnikom omogoča neprekinjenost dobave električne energije.
Uporablja se najsodobnejša oprema, ki se izpopolnjuje in izboljšuje. Glavni namen projektov je slediti potrebam uporabnikov omrežja, gospodinjstvom omogočiti kakovost bivanja, poslovnim uporabnikom pa konkurenčnost.
Elektrodistribucijska podjetja največ informacij o novih tehnologijah pridobijo v združenju Euroelectric, ki se ukvarja z glavnimi vprašanji energetskega sektorja, od trgov do energetske politike, varovanja okolja in trajnostnega razvoja ter razvoja omrežij. Euroelectric je sestavljen iz več kot 30 strokovnih delovnih teles, kjer imajo svojega predstavnika, ki aktivno sodeluje pri izmenjavi informacij. Slovenija je na drugem mestu v Evropi pri naložbah v pametna omrežja, poudarja Ponebšek. Seveda se na področju tehnologij tesno povezujejo tudi prek gospodarskega interesnega združenja GIZ distribucije električne energije.
Po besedah Ponebška nove tehnologije spoznavajo preko pilotnih projektov, ki jih izvede posamezno podjetje ali skupaj vseh pet v okviru GIZ. V večini primerov pri pilotnih projektih, pri katerih spoznavajo nove tehnologije, angažirajo tudi strokovnjake z inštitutov, univerz in Elesa, CIGRE in druga mednarodna združenja pa jim služijo bolj za izmenjavo informacij, predvsem v smislu spoznavanja dobrih praks. Tudi industrija je pomemben člen pri razvoju novih tehnologij, saj želi preskušati nove produkte/tehnologije v realnem okolju, zato jih pogosto vključujejo v pilotne projekte.
Večjih nasprotovanj pri projektih novih tehnologij ne beležijo, saj, kot pravi Ponebšek, če gre za prednosti pri uporabi novih tehnologij, je to prednost za vsa podjetja. Dejstvo, da so v okviru GIZ distribucije sprejeli že sedem tehničnih smernic (dve sta še v proceduri), pa izkazuje usklajenost v prepoznavanju koristnosti novih tehnologij, je sklenil Ponebšek.
Roman Ponebšek, poslovodja, GIZ distribucije električne energije: »Prihodnost novih tehnologij za distributerje ni nič drugačna kot za druga energetska področja. Zavedati se je treba, da so nove tehnologije namenjene končnim uporabnikom sistema. Vse nove tehnologije, ki jih bodo sprejeli in uporabljali, imajo razvojni potencial. Seveda pa je za uvedbo novih tehnologij na področjih, ki jih uporabniki ne zaznajo neposredno, zadolžen tudi regulator, ki z ustrezno politiko skrbi za spodbude pri uvajanju novih tehnologij.
Vladimir Habjan