Če hočeš iti hitro pojdi sam, če hočeš iti daleč, pojdi skupaj. S tem pregovorom je Mojca Černelč Koprivnikar iz Prosperie začela že tretjo konferenco o novih tehnologijah v energetiki, ki je znana po tem, da odpira najbolj aktualna vprašanja povezana s preobrazbo energetskega sektorja in udeležencem omogoča tudi seznanitev z zanimivimi inovativnimi primeri iz prakse. Letošnja je bila obarvana mednarodno, saj je organizatorjem uspelo dobiti tudi nekaj uglednih govorcev iz tujine, z zanimivimi projekti pa so se predstavili tudi strokovnjaki in podjetja iz domovine. Letošnja konferenca je sicer naslovila pet ključnih D-jev, in sicer deregulacijo, decentralizacijo, dekarbonizacijo, digitalizacijo in demokratizacijo, skratka aktualne procese, ki spremljajo preobrazbo svetovne in tudi slovenske energetike.
Energetska omrežja pred revolucionarnimi spremembami
Piotr Pietrzak iz IBM-a je uvodno predstavitev namenil iskanju odgovora na vprašanja, kaj lahko pričakujemo od uvajanja novih tehnologij v energetiki in katere ključne spremembe prinašajo. Kot je poudaril, je zelo pomembno, da vemo, kam v prihodnosti želimo, saj bodo nekatere potrebne nove dejavnosti v energetiki financirane tudi iz evropskih sredstev. Izravnava proizvodnje in porabe je po njegovih besedah postala zelo zapletena, in sicer zaradi vključevanja novih deležnikov v sistem, naraščanja števila odjemalcev, hitrih sprememb v energetski mešanici, premika proizvodnje iz centralizirane v razpršeno z raznolikimi proizvodnimi viri, pri čemer pa ostaja ključna naloga, kako ob vsem tem še naprej zagotoviti kakovostno in zanesljivo oskrbo in hkrati izpolniti vse okoljske zahteve. Pioter Pietrzak je v nadaljevanju predstavil tudi nekatere ugotovitve raziskave o prihodnjih poslovnih modelih, ki so jo opravili med velikimi energetskimi družbami, ki je pokazala da bodo v naslednjih treh letih v ospredje prišli socialno ekonomski dejavniki, pri čemer večina podjetij že snuje prilagoditev obstoječih poslovnih modelov in v poslovanje vse bolj vpleta sodobne digitalne tehnologije, kot so umetna inteligenca, IoT, uporaba oblačnih tehnologij, veriženja podatkovnih blokov in podobno. V tej luči postaja za uspešno poslovanje vse bolj pomembna tudi obdelava velike količine raznovrstnih podatkov in interakcija z odjemalci, pa tudi nadaljnja digitalizacija postopkov upravljanja naprav in omrežja, pa tudi delovnih procesov, s čimer lahko povečamo zanesljivost in učinkovitost. Ob tem je opozoril tudi na pomen zagotavljanja kibernetske varnosti in usposabljanja zaposlenih za delo z novimi tehnologijami, kot so 5G, IoT, oblačne tehnologije, avtonomni droni, električna vozila in umetna inteligenca, ki ne vplivajo samo na področje tehnologij, temveč temeljito spreminjajo sedanje poslovne modele in vplivajo na stabilnost omrežij.
Da se električna omrežja soočajo z revolucionarnimi spremembami in s povečanimi zahtevami po zmogljivosti in prožnosti, se je strinjal tudi Steven Burns iz Itron Network Solutions. Kot je dejal, povečevanje deleža obnovljivih in razpršenih proizvodnih virov, naraščanje deleža e-vozil in potrebe po dvosmerni komunikaciji, postavljajo zahteve po hitri prilagodljivosti omrežij, zaradi svojega neposrednega stika z odjemalci pa v ospredje vse bolj stopa nizkonapetostno omrežje. Na začetku energetske preobrazbe smo skušali s pametnimi omrežji z enim modelom rešiti vsa vprašanja, razvoj pa je pokazal, je dejal Steven Burns, da je primernejša uporaba različnih posebnih orodij. Na pomenu vse bolj pridobiva tehnološka evolucija pri zbiranju različnih podatkov v realnem času, njihovi obdelavi in komuniciranju med napravami. Da bomo kos vsem izzivom, bodo potrebne številne inovacije in prilagoditve, pri čemer po Burnsovih besedah, zahtevne naloge čakajo predvsem upravljalce omrežij, ki se ob vse večji digitalizaciji poslovnih procesov soočajo tudi z vprašanji varnostnih tveganj.
S povezovanjem omrežij prihajajo tudi večja tveganja
Da z večjo digitalizacijo procesov v energetiki, v ospredje prihaja tudi kibernetska varnost, pa je v svojem predavanju izpostavil Peter Ceferin iz Smart Com-a. Kot je dejal, tovrstne grožnje, kljub v preteklosti vztrajnemu trendu ločevanja procesnih oziroma tehničnih sistemov od omrežij in sistemov namenjenih zagotavljanju poslovnih aplikacij, naraščajo, saj vse bolj prihaja do vse večjega prepletanja procesov in potreb po izmenjavi podatkov med različnimi aplikacijami. Po oceni mednarodne varnostne organizacije so kibernetski napadi ena izmed poglavitnih groženj človeštvu, tveganja pa so se v času pandemije še povečala, saj se spreminjajo delovne navade in je vse več dela na daljavo. Z elektrifikacijo vsega, se med seboj vse bolj povezujejo tudi različni sistemi, prihaja do povezovanja med informacijskimi sistemi in operativnimi tehnologijami in naraščajo potrebe po izmenjavi podatkov med njima, s tem pa se povečuje tudi ranljivost. Kot je povedal, so se specializirani kibernetski napadi na elektroenergetske sisteme prvič pojavili leta 2009, v naslednjih letih pa je nato bilo še kar nekaj odmevnih dogodkov, pri čemer se število poskusov napadov v zadnjih letih še povečuje. Tudi letos je bilo že nekaj tovrstnih poskusov, in sicer na omrežje evropskega združenja sistemskih operaterjev ENTSO-eja, portugalsko distribucijo in lokalnega britanskega dobavitelja električne energije. Zato je pomembno, je dejal Ceferin, da ob uvajanju novih rešitev vgrajujemo tudi potrebne varnostne mehanizme. In kateri so ključni ukrepi, ki lahko preprečijo nastanek velike poslovne škode?
Vzpostavitev evidence, sledenje informacijskim tokovom v realnem času, izvajanje ocene ranljivosti za odkrivanje potencialnih groženj, redno izvajanje posodobitev, specializacija in izpopolnjevanje kadrov zadolženih za informacijsko varnost ter ne nazadnje tudi stalno usposabljanje in ozaveščanje vseh zaposlenih.
Oblačne tehnologije, umetna inteligenca, obogatena resničnost
V nadaljevanju posveta so potekale predstavitve nekaterih novih tehnologij, ki se že uporabljajo in prihajajo v ospredje pri iskanju odgovorov na nekatera ključna vprašanja. Aleš Gros iz IBM-a je v svoji predstavitvi o vlogi oblačnih tehnologij izpostavil, da dinamične poslovne zahteve, kot so inovativnost, mobilnost, učinkovito in dinamično uravnavanje proizvodnje ter distribucije, dinamično prilagajanje na trenutne zahteve, uravnavanje optimalne porabe in optimalnega vzdrževanja, spremljanje in učinkovito upravljanje z zelenimi energijami, sledenje standardom in zagotavljanje varnosti ter uvajanje novih tehnologij, prinašajo spremembe tudi v razvoju, postavitvi in povezovanju IT okolij. Tako se vse bolj kažejo potrebe in zahteve po večji vključitvi poslovnih segmentov in uporabnikov za vodenje in razvoj novih inovativnih rešitev ter integraciji aplikacij in podatkov preko različnih hibridnih in oblačnih računalniških okolij oziroma uvedbi mikrostoritev in kontejnerizacije, ki temeljijo na odprtokodnih standardih, s čimer je zagotovljena neodvisnost in fleksibilnost uporabe novih poslovnih rešitev na različnih standardnih IT okoljih, tako na zasebnih kot javnih računalniških oblakih. Po njegovih besedah je le na ta način mogoče graditi potrebno dinamično okolje, ki omogoča dostop do rešitev iz različnih ravni in podjetjem zagotavlja potrebno fleksibilnost in hiter odziv na spremembe na trgu.
Matjaž Breznik iz podjetja TROIA je predstavil informacijski sistem za upravljanje sredstev, ki podjetjem omogoča, da izboljšajo svojo vzdrževalno strategijo in sprejemajo boljše odločitve na podlagi kakovostnih informacij ter na ta način znižujejo stroške, zmanjšajo tveganja in izboljšajo operativnost. Kot je dejal, se naše okolje tehnološko spreminja , pri razvoju informacijskih sistemov za upravljanje sredstev pa v ospredje prihaja vizualizacija podatkov z obogateno resničnostjo, Prvi primeri uporabe tovrstne tehnologije v sodelovanju s podjetjem Elektro Ljubljana in Elesom so že dali spodbudne rezultate.
Zanimiva je bila tudi predstavitev demonstracijskega projekta Aktivni odjemalec, v sklopu katerega raziskujejo možnosti za trženje prilagodljivosti pri manjših odjemalcih (gospodinjstva in SME). Partnerji projekta so poleg GEN-I še Elektro Ljubljana, COSYLAB, SITEL, ELEKTRINA, GOAP Nova Gorica, KRONOTERM, ELES in PLAN-NET. Kot je povedal dr. Rok Lacko iz GEN-I, projekt povezuje več ločeno razvitih produktov in naprednih storitev prilagajanja tako odjema malih porabnikov kot proizvodnje malih razpršenih ponudnikov in omogoča vključevanje naprav (kot so toplotne črpalke, grelniki vode (bojlerji), klimatske naprave, sončne elektrarne, baterije in polnilne postaje za električna vozila) v obratovalne sisteme. Znotraj projekta so bile razvite rešitve, ki omogočajo povezovanje teh naprav v oblak, preko razvitih algoritmov pa tudi njihovo upravljanje, posamezni proizvajalci pa so v okviru projekta izvedli tudi izboljšave obstoječih izdelkov. Vse rešitve so bile demonstrirane s pomočjo realnih testov, rezultat projekta pa bodo priporočila zakonodajalcem in drugim deležnikom, kako s pomočjo teh naprav izboljšati delovanje energetskega sistema in, kako jih uporabiti kot cenejšo alternativo obstoječim virom fleksibilnosti v omrežju.
Da sodobne tehnologije postajajo neločljiv del elektroenergetskih sistemov so bili mnenja tudi udeleženci obeh omizij, ki so predstavili svoje izkušnje s povezovanjem informacijskih sistemov in uporabo sodobnih tehnologij, pri čemer so si bili edini, da ima v teh procesih glede na pomembnost zagotavljanja nemotenega delovanja elektoenergetskih sistemov ključno vlogo tudi obvladovanje tveganj in zagotavljanje kibernetske varnosti. Prav tako je bilo izpostavljeno, da je električne energija postala pogoj za preživetje ter, da bo mogoče učinkovit prehod v nizkoogljično družbo zagotoviti le s sodelovanjem vseh deležnikov.