V Ljubljani danes poteka že 4. konferenca o novih tehnologijah v energetiki, na kateri so v ospredju razprave o digitalni preobrazbi energetike in novih tehnologijah, ki bodo krojile poslovanje energetskih podjetij v prihodnje. Kot je v uvodnem nagovoru poudarila Mojca Černelč Koprivnikar, digitalizacija energetike nima alternative, saj brez uvajanja sodobnih tehnologij ne bomo kos zahtevnim nalogam, ki smo si jih zastavili z napovedanimi drastičnimi spremembami energetskega sektorja zaznamovanimi s pojmi, kot so umetna inteligenca, obdelava in povezovanje velike količine različnih podatkov in kibernetske grožnje.
Število kibernetskih napadov skokovito narašča
V nadaljevanju je Peter Ceferin iz Smart Coma predstavil najnovejše trende na področju zagotavljanja kibernetske varnosti, pri čemer je izpostavil, da je ogrožanje kibernetske varnosti tudi s strani Svetovnega gospodarskega foruma bilo označeno kot ena najhujših groženj človeštvu. Ob tem smo priča skokoviti rasti kibernetskih napadov na različna procesna okolja, pri čemer so zaradi svojega pomena še posebej zanimive tarče energetski sistemi.
Po besedah Petra Ceferina je v zadnjem času spekter napadov postal zelo širok, pri čemer so v ospredju predvsem različni izsiljevalski programi.
V nadaljevanju je predstavil nekaj ključnih trendov tovrstnih napadov v energetiki in opozoril, da poleg samega števila napadov narašča tudi število ranljivosti, saj se s povezovanjem starih in novih tehnoloških sistemov, uvajanjem velikega števila različnih naprav in širjenja področij uporabe informacijsko komunikacijskih sistemov, širi tudi področje možnih kibernetskih groženj. Na srečo imamo za preprečitev škode na voljo tudi različna orodja in razvite varnosten tehnologije, končni cilj uvedbe vseh ukrepov pa je predvsem povečanje odpornosti, saj popolna preprečitev kibernetskih groženj ni mogoča.
Kot je še poudaril, izzivi zagotavljanja kibernetske varnosti niso izključno tehnološke narave, ampak je zanjo treba graditi in ustrezno povezovati tri ključne segmente - vire (zaposlene), procese in tehnologijo, ob tem pa je treba osrednjo pozornost nameniti segmentaciji omrežja in zagotavljanja povratnih zank, zagotovitvi varnih dostopov iz oddaljenih lokacij, sledenju grožnjam in odstopanjem v sistemu, sistemskemu načrtovanju varnostnih sistemov in njihovemu povezovanju z drugimi sistemi, proaktivnemu izvajanju ukrepov in ne nazadnje sledenju pošti in ozaveščanju vseh zaposlenih.
Evropski projekt Phoenix namenjen vzpostavitvi vseevropskega ščita
Uršula Krisper iz Elektra Ljubljana je svoje predavanje namenila predstavitvi mednarodnega projekta Phoenix, v katerem sodeluje kar 24 partnerjev iz 11 držav, med njimi iz Slovenije, poleg Elektra Ljubljana, še družbe BTC, Iskraemeco in Comsensus. Omenjeni projekt je namenjen vzpostavitvi vseevropskega ščita pred kibernetskimi napadi, pri čemer so v Elektru Ljubljana še posebno pozornost namenili zmanjšanju kibernetskih tveganj v energetskih mikroomrežjih. Distribucijska podjetja se namreč vse bolj povezujejo tudi z zunanjimi partnerji, s tem pa se povečuje tudi ranljivost občutljivih obratovalnih procesov. Sicer je tudi Uršula Krisper poudarila, da energetika sodi v kritično infrastrukturo in imajo kibernetski napadi nanjo tudi močne kaskadne učinke, zato ne preseneča, da je denimo v ZDA bilo leta 2015 dobra tretjina vseh napadov usmerjenih ravno na energetiko.
Drugače pa so ključni strateški cilji omenjenega evropskega projekta, v okviru katerega poteka tudi pet pilotnih projektov, okrepitev kibernetsko varnostne pripravljenosti, usklajeno delovanje in obnova elektroenergetskih sistemov v primeru napadov ter pospeševanje raziskav in inovacij na področju zagotavljanja večje kibernetske varnosti.
Prihodnost odločanja bo temeljila na podatkih
Maja Savinek iz Elektra Ljubljana je v nadaljevanju predstavila pot po kateri stopa njihovo podjetje v procesu digitalne transformacije. Ob tem je izpostavila, da digitalna transformacija odpira podjetjem številne nove priložnosti na področju spremljanja obratovanja, vzdrževanja sredstev, avtomatskega nadzora in interakcije z odjemalci, pri čemer pa je še posebno pomembno, da je mogoče na ta način tudi občutno zmanjšati stroške poslovanja. Kot je dejala, bo za uveljavitev sodobnega podatkovno vodenega podjetja poleg ustreznih kadrov in zagotovitve potrebne tehnologije nujna tudi sprememba kulture podjetja. Mnenje, da postajajo podatki zelo pomemben element poslovanja, so delili tudi naslednji govorniki, pri čemer je Miha Grabnar iz EIMV dal poudarek prednostim uporabe umetne inteligence in globokega učenja. Ob tem je omenil projekt Mlin, ki ga izvajajo skupaj z Elektrom Gorenjska, in je s pomočjo uporabe strojnega učenja namenjen identifikaciji tipičnih uporabnikov in napovedovanju razmer v omrežju ter projekt, ki poteka v sodelovanju z Elesom, in vključuje pripravo aplikacije za napovedovanje proizvodnje sončnih elektrarn. Kot je dejal, gre razvoj vsekakor v smeri oblikovanja podatkovno vodenih podjetij, pri čemer se pričakuje hitrejši prenos znanja iz akademskega v realni svet in tudi vstop tehničnih gigantov, kot so Tesla, Google in Amazon, v energetiko. Da se srečujemo z vse večjo količino podatkov, ki jih generirajo tudi sodobne naprave, in da postajajo informacijski sistemi vse kompleksnejši, ter zato tudi občutljivejši, je menil tudi mag. Miha Štrumbelj iz Smartisa.
Lev Prislan iz Gen-I pa je poudaril, da je prišel čas za energetsko preobrazbo, pri čemer Gen-I že razvija številne inovativne energetske storitve, ki temeljijo na obdelavi in izmenjavi velikega števila podatkov. Ti postajajo dejansko novo zlato, zato se z njimi ukvarja tudi vse več podjetij, ki pa so pri tem različno uspešna. Po nekaterih ocenah denimo ameriška podjetja slabi podatki stanejo kar 3,1 milijarde dolarjev na leto, pri čemer veliko podjetij e vedno ne ve, kaj naj sploh z ogromnim številom zbranih podatkov naredi oziroma jih v povprečju v poslovnih procesih uporabijo le dobro desetino.
Po njegovih besedah, sicer v GEN-I v zadnjem času v to področje zelo veliko vlagajo in te naložbe so se jim tudi že bogato obrestovale, je pa seveda na vsaki posamezni družbi, da oceni, kaj dejansko potrebuje in, kaj želi z zbiranjem določenih podatkov sploh doseči.
Omizje: Resnični izzivi digitalne transformacije energetike in kako jih preseči?
V drugem delu konference je bilo pozornost razprave usmerjena bolj v predstavitev konkretnih projektov in oblikovanje zaključnih misli. Uvodoma je mag. Venčeslav Perko, direktor področja za informatiko in telekomunikacije v Elesu, predstavil potek celovite prenove informacijsko komunikacijskega sistema v Elesu, pri čemer je izpostavil vlogo Elesa v slovenskem elektroenergetskem sistemu in njegovo vpetost v širšo regijo. Iz poslanstva in vizije podjetja izhajajo tudi potrebe po nenehnem posodabljanju informacijskih sistemov, pri čemer ima Eles enega tehnološko najbolj naprednih omrežij. V zadnjem času smo tudi priča velikih sprememb, pri čemer postaja upravljanje prenosnega omrežja vse bolj zahtevno, s tem pa vse večje tudi potrebe po zmogljivejših in kompleksnejših informacijsko telekomunikacijskih orodjih. To s seboj prinaša tudi potrebe po zagotavljanju ustrezne kibernetske varnosti, primernih kadrov, večje kompetentnosti in tudi zadostnih finančnih sredstev.
V nadaljevanju je bilo prikazanih nekaj konkretnih primerov uporabe sodobnih digitalnih tehnologij pri reševanju konkretnih problemov v energetiki. Med drugim je Sašo Aš iz Elesa predstavil testiranje uporabe sistemov za izvajanje diferenčne in distančne zaščite daljnovodov, ki delujejo na omrežjih IP in IPMPLS, predstavnika Telekoma pa priložnosti, ki jih tudi za potrebe elektrogospodarstva prinaša uvajanje tehnologije 5G.
Zanimivi pa so bili tudi zaključki omizja z naslovom Resnični izzivi digitalne transformacije energetike, na kateri so sodelovali mag. Gorazd Ažman in dr. Uroš Kerin iz Elesa, dr. Aleš Groznik iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ter mag. Andrej Šajn iz GEN-I. Kot je bilo slišati v razpravi, pomeni digitalizacija družbe priložnost za uvajanje novih poslovnih modelov in inovativnih sprememb, pri čemer je osnova digitalizacija informatizacija, kar sta dva različna pojma.
Ključni izzivi so pri tem precej odvisni od okolja iz katerega izhajamo, povezani s spremembo kulture podjetij oziroma miselnosti in obstoječih odnosov v podjetjih, pa tudi do odjemalcev. Pri tem je za uspešno izpeljavo prehoda v digitalno družbo ključnega pomena povezanost odločevalcev in odgovornih za digitalizacijo v podjetjih. Navzoči so se tudi strinjali, da se pri uvajanju sodobnih tehnologij že srečujejo tudi s pomanjkanjem ustreznih kadrov tre, da bo mogoče hitrejši napredek na tem področju doseči le s tesnejšim sodelovanjem vseh deležnikov, deljenjem in souporabo informacijskih omrežij in podatkov.