Sredi oktobra namreč poteče tudi podaljšan rok za oddajo pripomb na predlog novega nacionalnega energetskega programa, ki pa ga letos, kot vse kaže, v parlamentu ne bo. Tako bodo o novem energetskem programu odločali novoizvoljeni poslanci, pri čemer bi seveda bilo res škoda, da bi šlo dosedanje zahtevno strokovno delo v zvezi s tem dokumentom v nič. Ministrstvo za gospodarstvo bo tako v vlogi pripravljalca tega pomembnega nacionalnega dokumenta dokončalo začeto strokovno delo, katerega nadaljnja usoda pa bo po besedah direktorja direktorata za energijo mag. Janeza Kopača vendarle v rokah politike.
Sicer je na predloga novega NEP doslej na ministrstvo prišlo precej pripomb tako iz domačih krogov kot tujine, pri čemer so denimo samo Avstrijci poslali okoli 2.500 pripomb, ki se nanašajo predvsem na poglavja povezana z našo nuklearko in nadaljnjo usodo slovenske jedrske prihodnosti. Približno 110 strani naj bi bil dolg tudi seznam pripomb, ki so jih zbrali na Energetski zbornici Slovenije, in sodeč po razpravi, ki je potekala v okviru posveta Državnega sveta o nacionalnem energetskem programu, je oziroma bo teh pripomb iz različnih interesnih skupin še kar nekaj. Kakorkoli že, pa so vendarle vsi razpravljalci poudarili, da je bilo opravljeno pomembno delo in da obstoječe gradivo ponuja dobro izhodišče za pripravo kakovostnega razvojnega dokumenta.
NEP bo usodno zaznamoval našo prihodnost
Prisotne so ocene, da obstoječi energetski program ni uresničil številnih zastavljenih ciljev: zastajajo tako investicijski načrti pri oskrbi z energijo kot tudi spodbujanje projektov za učinkovito rabo in izkoriščanje obnovljivih virov energije. Predpostavljamo, da je osnovni cilji slovenske energetske politike konkurenčna, okoljsko trajnostna in zanesljiva oskrba uporabnikov z energijo. V osnovi je torej naloga predlagateljev NEP in uresničevalcev energetske politike jasna. Potrebne so bistvene spremembe v ravnanju vseh deležnikov na energetskem področju! Toliko prej ob zavedanju nujnosti dolgoročnega prehoda v nizkoogljično družbo ter razmer na energetskem trgu, na katerem lahko v prihodnje pričakujemo višje cene energije. S temi besedami je navzoče nagovoril predsednik državnega sveta mag. Blaž Kavčič, ki je v nadaljevanju poudaril, da je NEP dokument, ki bo usodno zaznamoval našo prihodnost ne le neposredno na področju energetike temveč veliko širše. Vplival bo na posege v prostor, in pomembno krojil elemente kakovosti našega življenja, pa tudi kakovost življenja prihodnjih generacij. Zato kot državljani ne smemo biti niti brezbrižni, niti ne smemo slepo zaupati ozkim interesnim skupinam, ki jih prevečkrat zanimajo zgolj parcialni interesi, običajno povezani z lastnimi kratkoročnimi koristmi. Nastopil je trenutek, je dejal mag. Blaž Kavčič, ko sta na področju energetike potrebni predvsem velika modrost in preudarnost, saj smo predvsem odgovorni za kakovost življenja tako sedanje generacije državljanov in še posebej prihodnjih generacij, ki o svoji usodi ne morejo odločati same.
V nadaljevanju je nekatera ključna izhodišča, ki so oblikovala vsebino novega nacionalnega energetskega programa, predstavil direktor direktorata za energijo mag. Janez Kopač. Kot je dejal, je sestavni del pripravljenega dokumenta tudi pozitivno okoljsko poročilo, kar mu daje še posebno dodano vrednost, saj je ravno umeščanje energetskih objektov v prostor ena naših največjih težav. Sicer pa so po njegove mnenju ključne odločitve, ki jih bo treba sprejeti na osnovi nacionalnega energetskega programa tri, in sicer, ali pri povečevanju deleža obnovljivih virov energije iti do meje okoljske sprejemljivosti in v določnih primerih, kot sta denimo zgornja Sava in Mura, dolgoročno uporabiti tudi mehanizme uveljavitve širšega javnega interesa. Drugič, ali se bomo odločili za prenehanje rabe premoga okrog leta 2030 ali ne, ter tretjič, kaj bomo v naslednjem desetletju in naprej naredili na področju prometa. Kot je še dejal, predvidenih več deset milijard potrebnih sredstev (do leta 2030 naj bi za uresničitev ciljev iz NEP namenili med 25 in 29 milijard evrov) za energetske programe brez sodelovanja zasebnega kapitala, kamor štejejo tudi vlaganja državnih energetskih podjetij, ne bo mogoče izpeljati.
V agenciji za energijo pogrešajo določitev pristojnosti, v distribuciji pa nezadovoljni z oceno porabe
Zanimivo je bilo tudi izvajanje direktorice Agencijo za energijo Irene Praček, ki je med drugim poudarila, da kot regulatorni organ, kateremu je tretji evropski energetski sveženj dodelil bistveno večje pristojnosti, v predlogu NEP pogrešajo jasnejšo opredelitev nalog posameznih akterjev, ki naj bi energetski program izvajali. Prav tako pa ni jasno določeno, kdo in na kakšen način naj bi uresničevanje v njem zastavljenih ciljev nadziral.
Položaj in razmišljanja distribucijskih podjetij pa je predstavil predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec, ki je izpostavil, da je po kazalcih kakovosti oskrbe z električno energijo Slovenija bila doslej v vrhu evropskih držav, da pa brez potrebnih vlaganj v razvoj in posodobitev elektroenergetskega omrežja koraka z razvitimi ne bo mogla obdržati. Hkrati je opozoril, da so ocene o rasti porabe, ki so bile uporabljene v izračunih za NEP prenizko postavljene, saj že podatki za lani in letos krepko presegajo izhodiščne vrednosti zapisane v predlogu novega nacionalnega energetskega programa. Poleg tega se premalo upošteva rast konične moči, ki še bistveno bolj odstopa od napovedi, je pa ključnega pomena za načrtovanje stroškov vzdrževanja in potrebnih investicij v distribucijsko omrežje.
Brane Janjić