Svojo oceno EZ-1 sta podala Strateški svet za politiko energije in Strateški svet za politiko varstva okolja in podnebne spremembe.
Člani obeh strateških svetov, v katerih sedijo predstavniki GZS in gospodarstveniki, so s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor na skupni seji namreč razpravljali o ključnih vsebinah novega Energetskega zakona (EZ-1) ter o postopkih priprave podzakonskih aktov.
Udeleženci seje, tako predstavniki proizvajalcev in distributerjev kot tudi uporabnikov energije, so se strinjali, da želita obe strani – ministrstvo in gospodarstvo – ohraniti kakovosten in konstruktiven dialog in sodelovanje pri iskanju optimalnih rešitev in dokončnem oblikovanju EZ-1 in podzakonskih aktih.
Novi zakon vsekakor potrebujemo in vsebinsko je novela, ki se osredotoča na trajnostno, zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo, korak v pravi smeri. Vendar je po njihovem mnenju besedilo preobsežno in ga je zato treba očistiti prepodrobnih vsebin in citiranja evropskih direktiv, kjer to zaradi posebnosti slovenske energetike ni nujno. Potrebne so dolgoročne rešitve brez nepotrebnih podrobnosti, kar še posebej velja za poglavje o URE in OVE.
Člani strateških svetov so posebej izpostavili, da se morajo pri pripravi podzakonskih aktov vključiti vsi relevantni deležniki, in ne samo nekateri interesi. Kot pravilnega so ocenili pristop, ki je usmerjen h konkurenčnosti, kakovosti in ceni energije za uporabnike, vendar so pri tem opozorili, da to ne sme oslabiti konkurenčnega položaja proizvajalcev in drugih v vrednostni verigi. Pri vseh obremenitvah, ki jih zakon in podzakonski akti prinašajo, je treba izključiti linearno obremenjevanje brez omejitev in posebno pozornost posvetiti velikim uporabnikom, kot je to značilno za druge države.
Številne definicije, na katerih temeljijo zakonska določila, niso dosledne oziroma dovolj natančne in nedvoumne. Zato so izrazili pripravljenost s konkretnimi strokovnimi pripombami in neposrednim sodelovanjem prispevati k večji jasnosti zakona.
Po njihovem prepričanju mora EZ-1 predstavljati okvir, ki bo omogočal fleksibilnost poslovanja in prilagajanja razvoja bodočim pogojem poslovanja in ne sme blokirati investicij. Dejstvo je, da z zakonom ni več mogoče vplivati na cilje do leta 2020, treba pa je z zakonom in podzakonskimi akti neposredno vplivati na to, kako se bodo ukrepi izvajali, da bomo zastavljene cilje 25/20/20 do leta 2020 dosegli na okoljsko in ekonomsko vzdržen način.
Udeleženci so posebej izpostavili tudi pomen skladnosti EZ-1 z drugimi zakoni, kar še posebej velja za Zakon o prostorskem umeščanju objektov državnega pomena v prostor in drugih zakonih, ki so danes nerazumna ovira za umeščanje in izgradnjo energetskih objektov.
V EZ-1 je treba ustrezen poudarek posvetiti področju zelenega javnega naročanja in drugim instrumentom za javno financiranje razvoja, ki so povezani tudi z ukrepi strategije pametne specializacije za naslednjo finančno perspektivo. To še posebej velja za financiranje demonstracijskih in pilotnih projektov z javnimi sredstvi, s katerimi lahko država zelo neposredno, brez uporabe državnih pomoči, vpliva na doseganje ciljev URE in OVE in na izvozno naravnanost energetskega sektorja.
Člani strateških svetov so posebej izpostavili še pomen smiselnosti nadgradnje sredstev za URE v zasebnem in poslovnem sektorju in primernih vzvodov v podzakonskih aktih za organizacijske sheme in poslovne modele za doseganje zahtevnih ciljev podnebno-energetskega paketa. (pb)