Novi zakon o energetski politiki ne predvideva priprave EKS

Nov zakon vsebinsko ureja načela energetske politike, ukrepe upravljanja energetske politike, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo, ureja pristojnost energetske inšpekcije, pooblastila in pogoje za energetskega inšpektorja, opredeljuje energetsko infrastrukturo ter ureja nekatera druga skupna vprašanja na področju energetike.

Gre za zadnji področni zakon, ki se izdvaja iz obstoječega Energetskega zakona. Večina določb sicer ostaja enaka določbam v trenutno veljavnem EZ-1, glede na EZ-1 pa predlog novega zakona prinaša tudi nekaj bistvenih sprememb. Tako je podrobneje urejena prednostna raba virov, vključene so obveznosti poročanja, ki izhajajo iz NEPN, predlog novega zakona pa ne vključuje več obveznosti priprave EKS. V predlogu zakona o energetski politiki so posodobljeni členi, ki urejajo lokalne energetske koncepte, nekateri postopki nadzora agencije so bolj natančno urejeni, enako pa velja tudi za nekatere ureditve v infrastrukturnem poglavju. Poleg tega je bolj jasna tudi opredelitev omejitve stavke pri izvajalcih gospodarske javne službe.

V predlaganem osnutku zakona za določanje energetske politike ni več določbe glede priprave EKS. Na podlagi evropske uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov je bilo v Sloveniji treba sprejeti Dolgoročno podnebno strategijo in z njo uskladiti NEPN. Strategija je potrjena v okviru Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, ki se bo v skladu z evropsko uredbo prenavljala vsakih deset let z veljavnostjo za vsaj naslednjih trideset let. 

Sprejeta dolgoročna podnebna strategija v skladu z evropsko zakonodajo med drugim vsebuje cilje na področju emisij toplogrednih plinov za leto 2030 in okvirne cilje za leti 2040 in 2050, kar neposredno vključuje celotni energetski sektor. Prav tako so del omenjene strategije poglavje o OVE (vključno z okvirnimi cilji), poglavje o URE (vključno z okvirnimi cilji) ter poglavje o energetskem sistemu, vključno z opisi »glavnih gonil prožnosti na strani povpraševanja in porabe energije ter njihov razvoj«.

EKS je bil predviden v EZ-1 iz leta 2014 še pred sprejemom že omenjene evropske uredbe. EKS v preteklih letih ni bi sprejet, dvakrat pa je bil postopek sprejemanja odložen za nedoločen čas. Ker je bil namen EKS urediti vsebine, ki jih sedaj zajemata dolgoročna strategija in NEPN, predlagani osnutek zakona o energetski politiki priprave EKS ne predvideva več. 
Zainteresirane javnosti morebitne pripombe na predlog zakona na MzI lahko podajo najkasneje do 1. septembra.