V globalnem sektorju obnovljivih virov energije je bilo lani zaposlenih 11,5 milijona ljudi.
Zaposlovanje v sektorju obnovljivih virov energije po svetu narašča že vse od leta 2012, ko ga je Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA) začela letno spremljati. V globalnem sektorju obnovljivih virov energije je bilo lani zaposlenih 11,5 milijona ljudi, medtem, ko je bilo v tem sektorju leto pred tem zaposlenih 11 milijonov ljudi.
Obnovljiva energija tako z ustvarjanjem številnih delovnih mest po vsem svetu še naprej prinašala socialno-ekonomske koristi in predstavlja močan politični ukrep, ki je bistvenega pomena za zagotovitev nadaljnje širitve zaposlovanja v obdobju koronakrize. Poleg tega pa nova delovna mesta spodbujajo lokalni dohodek tako na razvitih kot na razvijajočih se energetskih trgih. Ne samo svetovne velesile, ampak vsaka država lahko izkoristi svoj obnovljivi potencial in sprejme ukrepe za izkoriščanje lokalnih zmogljivosti za industrijski razvoj in za to usposobi svoje delavce, je ob izidu poročila povedal generalni direktor IRENE Francesco La Camera.
Največji zaposlovalec je fotovoltaična industrija s 3,8 milijona oziroma 33 odstotkov vseh delovnih mest, kar je je štiri odstotke več kot leto pred tem. Od držav z največ zaposlenimi v tem sektorju je kar sedem azijskih (Kitajska, Japonska, Indija, Bangladeš, Vietnam, Malezija in Filipini) s 83 odstotki (3,1 milijona) vseh zaposlenih. Sledjo severna Amerika (6,5 odstotka), Evropa (4,4 odstotka) in Afrika (3,7 odstotka). Skupaj zaposleni v desetih vodilnih državah predstavljajo kar 87 odstotkov svetovne delovne sile v fotovoltaični industriji. Kitajska s približno 2,2 milijona delovnih mest ostaja vodilni proizvajalec in tudi uporabnik fotovoltaične opreme. Japonska fotovoltaična industrija se še naprej srečuje s težavami, kar je zaznati tudi v številu delovnih mest, ki se je lani po ocenah IRENE zmanjšalo na 241 tisoč. V ZDA se število zaposlenih ni bistveno spremenilo in je znašalo približno 240 tisoč zaposlenih. V Indiji je skupno število znašalo 204 tisoč. Znatno pa se je v primerjavi z letom 2018 število zaposlitev v fotovoltaični industriji povečalo v EU, in sicer s 95.600 na 127.300 delovnih mest.
Sektorju fotovoltaične industrije sledi bioenergija 2,5 milijona delovnimi mesti, največ v sektorju biogoriv. Proizvodnja biogoriv se je glede na leto 2018 povečala za pet odstotkov, predvsem zaradi 13-odstotne rasti proizvodnje biodizla. Tu je največja proizvajalka postala Indonezija, ki je prehitela ZDA in Brazilijo. Proizvodnja bioetanola se je povečala za dva odstotka. Prvih deset držav, ki zaposlujejo kar 90 odstotkov vseh zaposlenih v tem sektorju so Brazilija z nekaj manj kot 839 tisoč zaposlenimi oziroma 34 vseh delavnih mest v tem sektorju. Čeprav je največja proizvajalka biogoriv ZDA, pa se to ne odraža v številu zaposlenih, saj ta znaša 297 tisoč, kar jo uvršča na tretje mesto, saj jo je prehitela še Indonezija. Omenjenim državam sledijo Kolumbija, Tajska, Malezija, Kitajska, Poljska, Romunija in Filipini.
V sektorju vetrne energije (elektrarne na kopnem in na morju skupaj) je zaposlenih 1,2 milijona ljudi, od tega ženske predstavljajo 21 odstotkov delovne sile. Večino delovnih mest je v majhnem številu držav, saj je le v petih državah kar 74 odstotkov zaposlenih v tem sektorju. Samo Kitajska predstavlja 44 odstotkov vseh zaposlenih. Kljub temu je regionalna slika bolj uravnotežena kot v fotovoltaičnem sektorju. V Aziji je v sektorju vetrne industrije zaposlenih 648 tisoč ljudi, kar predstavlja približno 56 odstotkov vseh delovnih mest v tem sektorju. Evropa predstavlja 27 odstotkov zaposlenih, Severna Amerika pa 11 odstotkov. Med desetimi največjimi zaposlovalci, ki predstavljajo 85 odstotkov vseh delovnih mest v sektorju so štiri evropske (Nemčija, Združeno Kraljestvo, Danska in Španija), tri azijske (Kitajska, Indija, Filipini), dve iz Južne Amerike (Mehika in Brazilija)in ZDA.
V sektorju hidroelektrarn je bilo lani nekaj manj kot dva milijona zelenih delovnih mest. Največji delodajalci so Kitajska (29 odstotkov delovnih mest), Indija (19 odstotkov) in Brazilija (11 odstotkov). Sledijo Pakistan (pet odstotkov), Vietnam (štirje odstotki), Rusija (trije odstotki) in Mjanmar (trije odstotki). Med evropskimi državami se je najvišje uvrstila Turčija z dvema odstotkoma vseh zaposlitev v sektorju hidroelektrarn. Sicer se je zaposlenost v tem sektorju lani zmanjšala za šest odstotkov, kar je predvsem posledica koronakrize in prepovedi potovanj delovne sile.
Ocene IRENE kažejo, da je bilo lani v sektorju ogrevanja in hlajenja s sončno energijo lani 823 300 delovnih mest, pet držav pa predstavlja kar 93 odstotkov vseh zelenih delovnih mest. Od prvih desetih so štiri azijske (Kitajska, Indija, Turčija in Jordanija) in tri evropske (Združeno kraljestvo, Nemčija in Španija). Azija predstavlja 88 odstotkov oziroma okoli 727 tisoč delovnih mest. Prevladujoči delodajalec ostaja Kitajska s 670 tisoč delovnimi mesti. Sledi Brazilija s 43.900 delovnimi mesti, EU s 25.300 delovnimi mesti v letu 2018, iz katerega so zadnji znani razpoložljivimi podatki. V ZDA je bilo lani v tem sektorju zaposlenih deset tisoč ljudi.
Zaradi globalnih zavez po zmanjšanju izpustov, bo izkoriščanje obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije postal še močnejši globalni vir proizvodnje električne energije. Ker ustvarjanje baze znanj, potrebnih za podporo sedanjemu globalnemu energetskemu prehodu iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije, zahteva več poklicnega usposabljanja, IRENA države poziva k pripravi ustreznih politik. Pomen močnih političnih okvirov za obnovljive vire energije za doseganje socialnih, ekonomskih in okoljskih ciljev pa je okrepila tudi koronakriza.