Po mesecu dni na mestu vršilca dolžnosti direktorja TE-TOL je Samo Lozej danes predstavil, kaj delajo in kakšni so načrti za prihodnost.
Kot je dejal Samo Lozej, se je v tem mesecu dni osredotočil predvsem na vzdržno poslovanje, saj se je TE-TOL znašel v nezavidljivem finančnem položaju. Poslovanje bo sicer boljše, kot je bilo sprva načrtovano, vendar bo izguba po ocenah vseeno znašala okoli 1,8 milijona evrov. Poslovni načrt za leto 2013 pa predvideva izgubo v višini devetih milijonov evrov. Zato bodo v TE-TOL naredili vse, da bodo našli notranje rezerve.
Prav tako se počasi menja lastniška struktura TE-TOL. Iz nje se umika država, ki ima trenutno v lasti še 14,8 odstotkov podjetja, ostalo pa je v rokah javnega podjetja Energetika Ljubljana. Trenutno potekajo dogovori o odkupu preostalega deleža države in Samo Lozej pričakuje, da bo Energetika Ljubljana prihodnji mesec postala stoodstotni lastnik TE-TOL. Ob tem je opozoril, da je TE-TOL trenutno tudi brez sklepčnega nadzornega sveta, zato.
V tem mesecu so se začeli s svojimi največjimi dobavitelji energentov dogovarjati o spremembah veljavnih pogodb, saj bi radi dosegli nižje cene, predvsem indonezijskega premoga.
Do marca bodo pripravili novelacijo že sprejete strategije TE-TOL, vključno z jasno znanimi finančnimi viri za naložbe, saj so v obstoječi mnogi zadani roki že preseženi.
Danes je TE-TOL prilagojen vsem okoljskim zahtevam, vendar so se znašli pred novo zahtevno nalogo. Leta 2016 bo namreč začela veljati nova evropska Direktiva o industrijskih emisijah, ki bo zmanjšala obstoječe dopustne (mejne) emisijske vrednosti SO2, NOx in prahu iz velikih kurilnih naprav. Kot je povedal namestnik direktorja dr. Marko Notar, se bodo v TE-TOL morali tem zahtevam prilagoditi, drugače bodo morali proizvodnjo v TE-TOL ustaviti. Direktiva sicer predvideva prehodno obdobje do leta 2020. Srednjeročni načrti prilagoditve okoljskim zahtevam TE-TOL so izgradnja plinsko-parne enote 1 do leta 2017, projekt daljinskega hlajenja in že uspešno izveden projekt sosežiga biomase v kotlu 3. Dolgoročni načrti pa so: energetska izraba odpadkov, plinsko-parna enota 2 in revitalizacija bloka 3 oziroma izgradnja enote 4.
Glavni cilji TE-TOL so: prilagoditev emisij novi direktivi, izvedba potrebnih razvojnih projektov, ohraniti zanesljivo oskrbo s toploto v Ljubljani ter ohraniti zmerno ceno toplote pri uporabniku. Oba ključna projekta TE-TOL: plinsko-parna enota in energetska izraba odpadkov bosta, kot kaže, še nekaj let počakala. Kot je še povedal Samo Lozej, je treba najprej ustvariti osnovne pogoje zanje. Še prej pa se morajo lastniki dogovoriti, kateri projekti so tisti, ki bodo zagotovili uspešno poslovanje TE-TOL v prihodnosti. Projekt plinsko-parne enote je tako odvisen od spremembe fiksnega dela cene toplote, ki je opredeljen z državno uredbo in trenutno zamrznjen, od zagotovitve premije za soproizvodnjo toplote in elektrike ter od zagotovitve bančnih posojil. Projekt energetske izrabe odpadkov pa je odvisen od odločitev na državni ravni, zato med TE-TOL in Ministrstvom za kmetijstvo in okolje že potekajo pogovori na to temo. (pb)