Na nedavnem Podnebnem vrhu v Parizu (One Planet Summit) je bilo podanih nekaj novih zavez, ki so dobra popotnica boja proti podnebnim spremembam.
Na pobudo predsednika Republike Francije Emmanuela Macrona je 12. decembra v Parizu potekal Podnebni vrh, katerega namen je bil obeležiti drugo obletnico sprejetja Pariškega podnebnega sporazuma in podati spodbudo k njegovemu izvajanju.
Dogodek je Francija soorganizirala z Združenimi narodi in Svetovno banko ter v sodelovanju s številnimi deležniki, večinoma iz zasebnega sektorja. Tokratnega vrha se je udeležilo več kot 1000 udeležencev, med njimi kar 50 svetovnih voditeljev. Slovensko delegacijo je vodila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Slovenski premier dr. Miro Cerar se vrha ni mogel udeležiti zaradi okvare vladnega letala falcon, kot so sporočili iz njegovega kabineta.
Po pojasnilu Ministrstva za okolje in prostor (MOP) so prisotni voditelji na Podnebnem vrhu izpostavili nujnost ukrepanja proti podnebnim spremembam, ter potrdili zavezanost k izvajanju Pariškega sporazuma.
Zavezanost k ciljem sporazuma pa so na vrhu potrdili tudi številni predstavniki regij, mest in gospodarstva, ki morajo s svojim ravnanjem tudi pripomoči temu, da se doseže cilj zaustavitve globalnega segrevanja. V tem so bili zlasti preudarni tudi prisotni predstavniki ameriških zveznih dežel in mest, ki so poudarili, da številne ameriške zvezne dežele ter mesta ostajajo zavezani ciljem, ki jih je v sklopu priprave Pariškega sporazuma napovedal takratni predsednik ZDA, ter da napovedani umik ZDA iz sporazuma, ne more in ne sme omajati ameriška prizadevanja za brezogljičenje.
Enotnost prisotnih političnih voditeljev so dopolnile tudi številne znane osebnosti, ki so aktivne v boju proti podnebnim spremembam. Prisotne so tako nagovorili nekdanji guverner Californije Arnold Schwarzenneger, igralec Sean Penn, Britanski poslovnež Richard Branson ter ustanovitelj Microsofta Bill Gates, ki je s svojo zasebno fundacijo aktiven tudi na področju podnebnih sprememb.
Posebna pozornost namenjena tudi vprašanju financiranja
Večji poudarek vrha je bilo vprašanje financiranja podnebnih ukrepov, zlasti tudi doseganje cilja mobilizacije 100 milijard ameriških dolarjev na leto potrebne podnebne pomoči državam v razvoju s strani razvitih držav do leta 2020. Za takšno mobilizacijo bo ključno sodelovanje zasebnega sektorja. Na vrhu je bila zato ponovno izpostavljena skrb držav v razvoju, da zaveza ne bo izpolnjena ter pričakovanje, da se pomoč poveča, še zlasti v delu glede prilagajanja podnebnim spremembam.
Ministrica Irena Majcen je poudarila, da so pozivi na vrhu izpostavili nujo odločnega ukrepanja proti podnebnim spremembam, ter da je izražena zavezanost izvajanju Pariškega sporazuma dobra popotnica za njegovo uresničevanje. Uresničitev ciljev sporazuma je edina možna pot za ohranitev dobrega stanja planeta za prihodnje generacije.
Kot med drugim še pojasnjuje MOP, je na tokratnem vrhu bilo podanih nekaj novih zavez, ki so dobra popotnica boja proti podnebnim spremembam. Pri tem je najodmevnejša napoved Svetovne banke, da po letu 2019 ne bo več financirala premogovnih in plinskih projektov. Odmevna je bila tudi napoved 200 globalnih vlagateljev, ki je v okviru vrha zagnala petletno pobudo ustvarjanja pritiska na največje proizvajalce toplogrednih plinov.