Nujna celostna obravnava energije in vode!

Kot je na srečanju med drugim dejal evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, je na tem področju kompleksnost medsebojnih povezav tolikšna, da je za učinkovito ravnanje z viri nujna celostna obravnava.  

Medsebojna povezanost virov

»Pri proizvajanju energije potrebujemo vodo, surovine in v nekaterih primerih tudi zemljo. Z energetsko učinkovitostjo bomo torej prihranili tudi druge vire. Po drugi strani pa je energija potrebna pri uporabi drugih virov, na primer pri proizvodnji in distribuciji vode ali pridobivanju surovin. Ta energija predstavlja strošek za potrošnika. In seveda, poraba energije pogosto povzroča tudi emisije in pomembno vpliva na podnebne spremembe,« je poudaril dr. Potočnik.  

Po njegovih besedah je bila v minulem obdobju pozornost oblikovanja politik usmerjena pretežno v energetsko učinkovitost. Le-ta je namreč pomemben del energetsko-podnebnega paketa do leta 2020, ki predvideva 20 odstotno povečanje energetske učinkovitosti do omenjenega leta. Evropska komisija je v sklepni fazi priprav predloga naslednjega koraka energetsko-podnebne politike do leta 2030. Predvidoma bo predlog predstavljen sredi januarja prihodnje leto.  

Pomembni izzivi v sektorju odpadnih voda  

Glede odpadnih voda je dr. Potočnik dejal, da je neobdelana odpadna voda še vedno eden glavnih onesnaževalcev vode v EU in je tudi eden pomembnih izzivov članic, ki imajo resne probleme pri zagotavljanju skladnosti z evropsko zakonodajo in pri uveljavljanju inovativnih tehnik, ki bodo k tej skladnosti prispevale na trajnosten način.  

»Zadnji podatki, ki so nam na voljo, so iz leta 2009 in kažejo, da bo tudi Slovenija morala prehoditi še dolgo pot, preden bo zagotovila skladnost z zakonodajo. Le 32 odstotkov odpadnih voda je bilo odvajanih ustrezno v skladu zahtevami Direktive in le 23 odstotkov ustrezno očiščenih. Okrepljeni ukrepi za doseganje skladnosti z Direktivo bi ne prispevali le k boljšemu ravnanju z odplakami in čistejšim vodam, ampak tudi k izboljšanju in širitvi kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav,« je dejal dr. Potočnik.  

Ob tem je omenil, da se odpirajo tudi priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in rast sektorja, ki je v letu 2010 zaposloval okoli 4500 oseb in ustvaril 174 milijonov evrov bruto dodane vrednosti. Sektor odpadnih voda se spopada s pomembnimi izzivi. Nujne so dodatne raziskave za razvoj in trženje novih tehnologij, ki bi omogočale učinkovitejšo rabo električnih in vodnih naprav, ponovno uporabo odpadnih voda in izboljšanje sanitarij. Nujni so inovativni pristopi, je menil evropski komisar za okolje.     

Širši vidik energetske učinkovitosti stavb  

V nadaljevanju je dr. Potočnik omenil drugo področje, in sicer stavbe, ki so  pomembne tako z vidika učinkovitega ravnanja z energijo kot tudi z vodo. Stavbe skozi celoten življenjski cikel porabijo velik delež virov, od gradbenih materialov do energije in vode. Sedanje politike in pobude na ravni EU kot tudi na ravni držav članic se osredotočajo le na energetsko učinkovitost zgrajenih stavb. A raziskave kažejo, da tudi ostali deli življenjskega cikla občutno prispevajo k celotnemu vplivu na okolje. Zelo malo stavb v Evropi je zgrajenih tako, da bi upoštevale ta širši vidik.  

Po besedah dr. Potočnika obstaja več primerov, kako z izboljšanjem energetske učinkovitosti neposredno doseči dodatne koristi; eden od njih je zmanjšanje energetske intenzivnosti stavb. »Stavbe namreč  predstavljajo 40 odstotkov končne rabe energije v EU. V letu 2011 je McKinsey izračunal potencialne prihranke, če bi bile stavbe energetsko učinkovite. Na svetovni ravni bi ta prihranek znašal okoli 515 milijard evrov, celotni prihranek na podlagi učinkovitega  gospodarjenja z viri pa bi letno v letu 2030 znašal okoli 2,1 bilijona evrov. Številke, ki celo v primerjavi s stroški sanacije bančnega sektorja, zvenijo prepričljivo,« je dejal dr. Potočnik.  

Z učinkovitejšo rabo virov do znatnih prihrankov  

Nadalje je evropski komisar za okolje omenil, da Evropsko združenje gradbene industrije priznava, da bi Evropska unija s politiko učinkovite rabe virov v gradbeništvu, infrastrukturi in stavbah lahko vplivala na 42 odstotkov končne porabe energije, na več kot 50 odstotkov vseh pridobljenih materialov in prispevala k do 30 odstotnim prihrankom vode.  

 »Slovenija si je v okviru nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost (AN-URE) kot cilj zadala energetski prihranek v višini 4.261 gigavatnih ur do leta 2016, kar je vsekakor pohvale vredno. Sodeč po ugotovitvah projekta Energy Efficiency Watch, ki ga financira Intelligent Energy Europe, je na dobri poti, da doseže cilj, še posebej na stanovanjskem in gradbenem področju,« je med drugim povedal dr. Potočnik. (mj)