Nujna učinkovitejša organiziranost elektrodistribucije

To je od vseh identificiranih možnosti končno stališče elektrodistribucijskih podjetij (EDP), in sicer na podlagi pravnih in ekonomskih analiz.  

»Omenjeno stališče elektrodistribucijskih podjetij smo tudi jasno predstavili resornemu ministru, in upamo, da bo končna odločitev Ministrstva za infrastrukturo naše argumentirane in upravičene predloge upoštevala,« je poudaril dr. Ivan Šmon, pomočnik uprave v Elektru Gorenjska in član posebne delovne skupine, ki je analizirala različne možnosti učinkovite organiziranosti elektrodistribucijskega sistema.

To delovno skupino je vodilo Ministrstvo za infrastrukturo, člani pa so bili predstavniki Slovenskega državnega holdinga, elektrodistribucijskih podjetij, Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije in predstavnik družbe SODO. Po sogovornikovih besedah je bila glede na trenutno neučinkovito organiziranost izvajanja gospodarske javne službe SODO (GJS SODO) poglavitna naloga delovne skupine predlagati ureditev, ki bo učinkovita in bo zato zapisana v strateških energetskih dokumentih.

Trenutna organiziranost izvajanja GJS SODO  

Kot je pojasnil dr. Šmon, je bila leta 2007 družbi SODO, ki je v stoodstotni državni lasti, podeljena koncesija za opravljanje dejavnosti GJS SODO oz. skladno z novim energetskim zakonom dejavnosti GJS distribucijski operater. Trenutno tako SODO najema infrastrukturo pri petih elektrodistribucijskih podjetjih (EDP), slednja pa v praksi dejansko izvajajo večino zakonskih nalog GJS SODO ter s tem zagotavljajo zanesljivo oskrbo z električno energijo vsem slovenskim uporabnikom.  

»Dejstvo je, da je trenutna organiziranost izvajanja GJS SODO neučinkovita iz več vidikov, o čemer je lani poročalo tudi Računsko sodišče, ki na neustreznost te ureditve opozarja že od leta 2009 dalje. Po mnenju Računskega sodišča je SODO »posredniška« družba, ki GJS SODO izvaja samo formalno na papirju, v praksi pa ne. Družba SODO, ki je bila v letu 2007 ustanovljena le z namenom formalne zadostitve EU predpisom, po oceni Računskega sodišča nima ne kadrov, ne znanja in ne denarja, da bi samostojno izvajala dejavnost GJS SODO, povzroča pa tudi dodatne stroške v sistemu, ki jih seveda plačujemo vsi uporabniki električne energije. Računsko sodišče je zato lani pozvalo Vlado Republike Slovenije, da izvajanje GJS SODO čim prej ustrezno uredi,« je povedal dr. Šmon.  

Zagotoviti učinkovito izvajanje GJS SODO!  

Po besedah dr. Šmona, so EDP ključni člen za razvoj stroškovno učinkovitega distribucijskega omrežja Slovenije, ki zagotavlja kakovostno in zanesljivo oskrbo slovenskih odjemalcev.  

»Trenutna ureditev izvajanja GJS SODO, ki je bila s strani države vzpostavljena leta 2007 kot ponesrečen odgovor zahtevam evropske zakonodaje, se je v praksi hitro pokazala za neučinkovito. EDP si zato že več let aktivno prizadevamo, da bi se izvajanje GJS SODO ustrezno sistemsko uredilo. Z različnimi pravnimi in ekonomskimi študijami smo jasno potrdili, da je po zgledu večine evropskih praks optimalno lokalno izvajanje GJS SODO na način, da je koncesionar tudi lastnik infrastrukture, zato smo zakonodajalcu že večkrat predlagali, da se vsem petim EDP podeli koncesijo za izvajanje GJS SODO,« je dejal dr. Šmon.  

Ključne prednosti podelitve koncesije EDP  

Nadalje je sogovornik pojasnil, da so, kot že rečeno, podrobno analizirali centralizirano (en velik SODO) in decentralizirano (pet manjših SODO) organiziranost GJS SODO iz več vidikov. Centralizirana organiziranost bi bila upravičena iz vidika ekonomije obsega, večje tržne moči na faktorskih trgih in nižjih cen inputov.  

»Kar se tiče ekonomije obsega smo jasno pokazali, da ni prednosti, če je ureditev centralizirana. Nekaj prednosti se pokaže pri ostalih spremenljivkah, kot. npr. večja tržna moč, vendar pa se tudi te učinke, da doseči z skupnim nastopom vseh petih EDP. Na drugi strani pa decentralizirana ureditev omogoča primerjavo in »tekmovalnost« med petimi podjetji, kar v končni fazi zagotovo pomeni večjo učinkovitost teh podjetij, večji motiv za inovacije in kar je bistveno porazdelitev tveganj napačnih odločitev pri upravljanju sistema. V kolikor bi EDP pridobila koncesije, bi bili vzpostavljeni tudi pogoji, da EDP ponovno pridobijo posebna namenska sredstva za investicije v omrežje (v višini 10 milijonom evrov letno), ki so izpadla zaradi trenutne ureditve GJS SODO,« je povedal dr. Šmon.  

Ob tem je poudaril, da je poleg tipičnih ekonomskih argumentov za kvalitetno in zanesljivo izvajanje GJS SODO ključnega pomena tudi prisotnost v lokalnih skupnostih in čim večja avtonomnost delovanja EDP.  

»Dejstvo je namreč, da je distribucija električne energije lokalnega značaja, ustrezna organiziranost na lokalnem nivoju pa se je izkazala za izjemno pomembno pri naravnih nesrečah kot je bil lanski žledolom, pa kasneje poplave ipd. Z lokalnimi koncesijami bi se zagotovo omogočil večji vpliv lokalnih skupnosti na razvoj dejavnosti ter razvoj posameznih območij slovenskega elektrodistribucijskega omrežja v skladu s potrebami uporabnikov lokalnega omrežja,« je dejal dr. Šmon.  

Delovna skupina identificirala pet možnosti  

Poleg tega je sogovornik pojasnil, da se je posebna delovna skupina, glede na to, da reorganizacija iz leta 2009 ni bila izpeljana niti do konca prvega od štirih korakov, osredotočila na možnosti, kako organiziranost GJS SODO urediti na način, da bodo lastniki infrastrukture tudi izvajalci koncesije GJS SODO.  

»Identificirali smo pet možnosti in za posamezno možnost opredelili ključne prednosti in slabosti, ter končno poročilo v mesecu maju predložili resornemu ministru. S tem je delo te delovne skupine nekako zaključeno,« je še povedal dr. Šmon. (mj)