O blockchainu kot trenutno največjem izzivu v energetiki

Na zanimivem posvetovanju, ki ga organizira podjetje Prosperia, d.o.o, tokrat sodeluje 15 strokovnjakov, ki se ukvarjajo z veriženjem podatkovnih blokov (Blockchain); večina med njimi je na tej konferenci tudi govorcev. Dvorana se je že dopoldan napolnila skoraj do zadnjega kotička, kar kaže na izjemno zanimanje energetikov za to področje.

Po uvodnih besedah Mojce Černelč Koprivnikar iz podjetja Prosperia je v dopoldanskem delu predaval dr. Peter Merc, Lemur Legal (blockchain vstopa v energetiko), zatem pa Gregor Sajovic, Netis (blockchain in nove tehnične rešitve). V nadaljevanju je dr. Matevž Pustišek s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani predstavil izzive integracije interneta stvari in tehnologije blockchain v energetiki, v dopoldanskem delu pa je nastopilo še nekaj predavateljev.        

Dejstvo je, da nove tehnologije vse bolj spreminjajo naše poslovno okolje in s tem tudi energetiko. Po napovedih strokovnjakov bo velike spremembe na različnih področjih v prihodnje prineslo še zlasti veriženje podatkovnih blokov. Tem spremembam se bo vsekakor morala prilagoditi tudi energetika.

Blockchain bistveno spreminja poslovne modele

Blockchain je po mnenju  strokovnjakov ena največjih tehnoloških inovacij v novejšem času. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov v energetiki bistveno spreminja poslovne modele, komunikacijo in ukinja posrednike. Tehnologija blockchain prinaša velike spremembe še zlasti zaradi decentraliziranih omrežij. S seboj prinaša tako prednosti kot slabosti, pa tudi tveganja, o katerih je na tej konferenci veliko govora.

V prihodnje se bodo potrebe po blockchain rešitvah še stopnjevale, saj hiter tempo v tej smeri narekujejo še zlasti čedalje večji delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, pametna omrežja in internet stvari. Kot menijo strokovnjaki (Informatika d.d, FE-UL), pri blockchain ne gre samo za tehnologijo, ampak tudi za strategijo, kar pomeni, da se z izbiro tehnologije določi tudi družbene procese in poslovna pravila. Tovrstne tehnologije najbolje delujejo v okolju, kjer je v ozadju kultura transparentnosti in odgovornosti. 

Slovenija bi svojo majhnost in fleksibilnost lahko bolje izkoristila

V nadaljevanju dogodka je sledilo omizje, na katerem so sogovorniki razpravljali o novih poslovnih modelih in novih igralcih na energetskih trgih. V razvoj novih tehnologij so že vstopile nekatere večje energetske družbe v Sloveniji.

Kot je povedal Marko Svetina iz družbe Cybergrid je podjetje vpeto v uporabo tehnologij veriženja podatkovnih blokov z dvema projektoma, ki sta financirana iz evropskega programa Obzorja 2020. Gre za projekt FutureFlow, katerega koordinator je družba ELES, in projekt Crossbow. Rok Vodnik iz Petrola je povedal, da družba sodeluje pri projektu Enerchain. Po njegovih besedah se v energetiki na splošno ukvarjamo s centralnim upravljanjem z energijo, tehnologija veriženje podatkov pa bo aktivnim odjemalcem omogočilo plačilo s kriptovalutami in razvoj novih poslovnih modelov. Kot je poudaril ustanovitelj borze Bitstamp in Tokens.net Damian Merlak bodo kot plačilno sredstvo v energetiki uporabne predvsem pametne pogodbe. Ker se bo pojavilo ogromno število transakcij, obstoječa tehnologija tega ne bo zmogla, saj verjetno tudi ni namenjena temu. Dr. Dejan Paravan iz družbe Gen-I je povedal, da uspeh družbe temelji na inovacijah, zato tehnologije veriženja podatkovnih blokov jemljejo kot zelo inovativne in perspektivne, zato želijo biti zraven in sodelujejo tudi pri mednarodnih projektih. Kot je še dejal, trenutno pri uporabi teh tehnologij vlada še določena previdnost, predvsem s stališča, kje točno lahko to tehnologijo uporabljamo. Treba je najti vez med samo tehnologijo in uporabno vrednostjo.

Marko Svetina je opozoril, da je razlika med tem, kaj regulativa trenutno omogoča in kaj tehnologija dejansko nudi precejšnja, saj se spremembe regulative v energetiki ne dogajajo tako hitro. Po njegovem prepričanju bodo veriženje podatkovnih blokov v energetiki naprej pognali električni avtomobili. 

Po besedah Roka Vodnika bo tehnologija veriženja podatkovnih blokov omogočila razvoj platforme, na kateri se bodo transakcije dogajale, zato je treba že v samem poslovnem modelu rešiti veliko stvari in omogočiti ljudem dobro uporabniško izkušnjo, da se jim bo splačalo biti zraven. Izziv torej ni samo platforma, ampak celo upravljanje energije pri aktivnih odjemalcih. Treba je še najti rešitve za številne tehnološke izzive, ki bodo omogočile, da bo to okolje postalo privlačno za aktivne odjemalce. Agregacija pa bo omogočila večjo stabilnost elektroenergetskega sistema.

Kot je dejal dr. Dejan Paravan se srečujemo z dvema tektonskima spremembama. Najprej gre za energetsko tranzicijo, kjer moramo iti iz centraliziranih sistemov na decentralizirane, kar bo trajalo naslednjih 20 ali 30 let. Na drugi strani pa je nova tehnologija veriženja podatkovnih blokov. Ti dve spremembi se zaradi decentralizacije prekrivata in iščeta stičišče. Težave se pojavljajo predvsem zato, ker gre za spoj realnega in virtualnega sveta, česar pa zaradi same narave energetike ne smemo ignorirati.

Sogovorniki so se strinjali, da pomanjkanje regulative ne ovira še večjega razvoja novih tehnologij. Kot je dejal Damian Merlak, popolnoma brez regulative zagotovo ne gre. Potrebujemo je le toliko, kot je nujno potrebno, da se izločijo slabi igralci. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov zahteva določena tehnična znanja, ki se jih ni mogoče naučiti čez noč, zato se podjetja, ki so aktivna v tem segmentu, srečujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra.

Ob koncu razprave so sogovorniki izpostavili, da je konkurenčna prednost Slovenije pri razvoju teh novih tehnologij njena majhnost in fleksibilnost, kar bi lahko izkoristili in postali zanimivi za velike tuje vlagatelje in zagonska podjetja, ki bi tu preverjala svoje modele. Seveda pa poleg tehnološkega znanja, ki ga v Sloveniji imamo in smo primerljivi z ostalimi v evropskem prostoru, potrebujemo boljše predpise. Tega se zavedajo tudi energetska podjetja, ki se trudijo tudi sama prispevati k nastanku ustrezne regulative. (pb)