Na povabilo predsednika, dr. Roberta Goloba, se v Sloveniji danes mudi generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo dr. Rafael Mariano Grossi. Oba sta se udeležila posveta o pomenu jedrske energije, na katerem so strokovnjaki, osrednji deležniki in predstavniki zainteresirane javnosti razpravljali predvsem o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji – tako z vidika projekta JEK2 kot z vidika izzivov novih tehnologij malih modularnih reaktorjev.
Jedrska energija zagotovo doživlja preporod, je povedal Grossi, in dodal: »Spremembe so hitre in drastične.« Še pred nekaj leti se ne bi mogli tako konkretno pogovarjati o razvoju jedrskega sektorja in od takrat do danes se je spremenilo marsikaj – Grossi poudarja pomen zaveze držav, ki so se ob nedavni konferenci COP28 zavezale za potrojitev jedrskih zmogljivosti do leta 2050 in dodaja, da jedrska energija ni le sprejemljiva, ampak je njen razvoj treba pospeševati in širiti. »Obnovljivi viri energije namreč ne bodo dovolj, da bi razrešili energetske dileme, ki so pred nami.« Pred nami je namreč čas, ko bo poraba električne energije rasla, zato je širitev jedrske energije nujna, če želimo dosegati zastavljene okoljske cilje.
Da je je jedrska energija, skupaj z obnovljivimi viri energije, prava pot naprej, verjamejo v obeh energetskih stebrih Slovenije, tako pri GEN energiji, kjer vodijo projekt JEK2, kot tudi pri HSE, kjer priložnosti vidijo predvsem pri razvoju malih modularnih reaktorjev. Razvoj slednjih je sicer še vedno pred znatnimi izzivi na področju regulative in licenciranja, vendar v slovenskem prostoru predstavljajo eno od možnosti za nadomestitev fosilnih goriv.
Slovenija ima na področju jedrske energije konkurenčno prednost, saj ima gradi na 50-letni zgodovini in izkušnjah z jedrsko energijo, je ob tem izpostavil Grossi. Hkrati pa so slovenski strokovnjaki poudarili tudi, da imamo že vzpostavljeno znanje na tem področju, ki ga razvijamo v lastnih institucijah, ter visoko razvito varnostno kulturo, ki obstoječo nuklearko uvršča med najuglednejše v svetu.
Svojo podporo jedrski energiji je (ponovno) izrazil tudi predsednik vlade, dr. Robert Golob, ki verjame, da je jedrska energija del rešitve za izzive podnebne krize. Ob tem je opozoril, da je razprava pokazala, »kakšne so priložnosti, ki jih lahko jedrska energija nudi za razogljičenje planeta, na drugi strani pa tudi vse pomisleke, strahove in vse tiste izzive, na katere moramo odgovoriti, če želimo, da bomo jedrske projekte kjerkoli po svetu, vključno s Slovenijo, učinkovito izpeljali. Dosti dela je pred nami, če želimo do te stopnje priti. In danes še nismo tam.«
Predsednik vlade se je dotaknil tudi referenduma o JEK2, ki bo 24. novembra, in opozoril, da gre za odločitev o podpori nadaljnjemu razvoju projekta, ki bo pripeljal do končne investicijske odločitve. To sicer predvidevajo šele leta 2027 oziroma 2028, vendar je do takrat treba projekt pripeljati do faze, ko bodo znani vsi odgovori, ki jih investitor potrebuje za odločitev o gradnji. To pa zahteva znatna finančna vlaganja, poudarja Golob: »Če želimo biti leta 2027 pripravljeni, da na ta vlak vstopimo, moramo v to investirati. In ta referendum je natančno to: ali se Slovenija aktivno pripravlja z investicijami v dokumentacijo projekta, z investicijami v raziskovalno dejavnost in v razvoj kadrov, ki mora potekati preden pride do končne odločitve, in, ali bomo v to vložili znatna sredstva, ki bodo presegala 100 milijonov evrov.«