Obama začenja kampanjo za čisto energijo

Ameriški predsednik Barack Obama je v začetku tedna predstavil Načrt za čisti energijo, s katerim naj bi ZDA postavile nov mejnik v prizadevanjih za globalno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in prevzele vodilno vlogo v svetovnih prizadevanjih za preprečitev nadaljnjega pregrevanja planeta. Po besedah ameriškega predsednika je zadnji čas za odločno ukrepanje, saj je bilo kar 19 od 20 najtoplejših let v zadnjih dveh desetletjih, škoda zaradi podnebnih sprememb pa se nenehno povečuje. Po podatkih ameriške Agencije za zaščito okolja EPA naj bi tako ameriško gospodarstvo v letu 2012 zaradi posledic dogajanj povezanih z vremenskimi nevšečnostmi utrpelo kar za 100 milijard dolarjev škode. Omenjena Agencija, ki je po temeljitem posvetu z zainteresiranimi javnostmi tudi pripravila smernice Načrta za čisto energijo, ob tem navaja, da uresničitev načrta ne pomeni le občutnih izboljšav za okolje, ampak se z njim odpirajo tudi številne nove poslovne priložnosti, ki naj bi zagotovile do 300.000 novih delovnih mest. Kot še navajajo naj bi izvedba predlaganih načrtov stala okrog 8,4 milijarde dolarjev, pri čemer pa bi na drugi strani prihranili za 54 milijard dolarjev (predvsem na račun stroškov povezanih z zdravljenjem bolezni, ki so posledica onesnaževanja). Zaradi večje energetske učinkovitosti naj bi se znižali tudi računi za porabljeno električno energijo, in sicer naj bi vsako gospodinjstvo v povprečju na leto prihranilo 85 dolarjev oziroma naj bi prihranki na strani potrošnikov med leti 2020 in 2030 skupno dosegli neverjetnih 155 milijard. Izvedba predlaganih ukrepov v Načrtu za čisto energijo naj bi tudi sicer pozitivno vplivala na ameriško gospodarstvo, zlasti z razvojem novih nizkoogljičnih tehnologij.
Barack Obama je ob predstavitvi načrta poudaril, da so z njim postavljeni neki skupni cilji, poti do njih pa so prepuščene vsaki izmed zveznih držav, saj si te energijo zagotavljajo iz različnih virov in imajo tudi drugačna izhodišča. Za razdelavo posameznih strategij naj bi bil tako na voljo čas do leta 2022, ko naj bi posamezne zvezne države tudi odločneje stopile k skupnemu cilju. Ob tem je še dejal, da so podobni načrti v preteklosti (Nixonov načrt za čistejši zrak in Busheva prizadevanja za boj proti kislemu dežju) v začetku vedno naleteli na negodovanje, a je praksa potem potrdila, da je šlo za korake v pravi smeri.

Podpis protokola z največjimi podjetji

Že pred samo predstavitvijo Načrta za čisto energijo je bil v Beli hiši podpisan poseben protokol z 13 največjimi ameriškimi oziroma svetovnimi družbami o sledenju okoljskim ciljem, s katerim so se ta zavezala, da bodo tudi sama prispevala k racionalnejši rabi energije, zmanjševanju izpustov in povečevanju deleža obnovljivih virov energije. Družbe, med katerimi so denimo Microsoft, Google, Coca Cola, Pepsi CO, veriga Walmart, General Motors in ameriška banka, naj bi za razvoj nizkoogljičnih tehnologij v naslednjih letih zagotovile kar 140 milijard dolarjev, za 1.600 MW pa naj bi se povečale tudi proizvodne zmogljivosti iz obnovljivih virov.
V Beli hiši so ob tem napovedali, da podpis podobnih sporazumov jeseni načrtujejo tudi z nekaterimi drugimi večjimi multinacionalkami, ki naj bi tako postale glasnik in nosilec sprememb. Ker se predlagani ukrepi nanašajo predvsem na zmanjšanje izpustov iz termoelektrarn, zlasti tistih, ki uporabljajo premog, je predvidena tudi finančna pomoč za regije, ki so bolj vezane na premogovništvo, in sicer naj bi bilo v proračunu za leto 2016 za te namene že rezerviranih dobrih deset milijard dolarjev. Poznavalci ob tem menijo, da utegnejo napovedani ameriški ukrepi pomembno vplivati tudi na svetovni trg premoga, kjer naj bi se cene, zaradi zmanjševanja porabe tudi v drugih državah in posledično manjšega povpraševanja ter dodatne ponudbe ameriškega premoga, utegnile še znižati. (bj)