Danes so predstavili novo spletno aplikacijo Lokalni semafor podnebnih aktivnosti 2018.
Gre za spletno aplikacijo, s katero lahko občine prvič v Sloveniji celovito preverijo, kako uspešne so pri izvajanju podnebnih ukrepov. Lokalni semafor so razvili na Inštitutu Jožef Stefan v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050.
Lokalni semafor je namenjen predvsem občinam, saj spodbuja izmenjavo dobrih praks in daje boljši vpogled v aktivnosti občine na več področjih, kot so zmanjšanje emisij, spodbujanje investicij v energetsko prenovo stavb v lasti občin, število električnih polnilnic in delež ločeno zbranih frakcij odpadkov.
V Lokalnem semaforju podnebnih sprememb so pripravljeni temeljni kazalci za vseh 212 občin, njegova uporaba pa je brezplačna. Semafor jim poleg tega omogoča nadgradnjo baze podatkov, s čimer pridobijo bolj poglobljeno sliko o svojih aktivnostih na področju podnebnih sprememb. Razvitih je bilo 57 kazalnikov, ki prikazujejo aktivnosti občin na področju blaženja podnebnih sprememb. Kar 48 od teh kazalnikov je predstavljenih za vse slovenske občine, preostali pa so izpolnjeni le za občine, ki so aktivno sodelovale v času vzpostavitve spletne platforme.
Predstavnik oddelka za podnebne spremembe z Ministrstva za okolje in prostor Matej Kacin je povedal, da bodo za občine v okviru priprave dolgoročne podnebne strategije, ki jo mora Slovenija pripraviti do leta 2020, osrednjega pomena zlasti vsebine o financiranju in načrtovanju ukrepov. Spodbudno je, da so občine že aktivne in izvajajo tudi številne ukrepe, nekatere so si celo zastavile lastne cilje. Nekatere so naredile celo korak naprej in skladno z zastavljenimi cilji pripravile akcijske načrte z ambicioznimi cilji do leta 2030. Kot je poudaril, je to sporočilo ostalim občinam, da je možno biti podnebno ambiciozna občina, biti podnebno proaktiven. Ob tej priložnosti je pozval tudi ostale občine, da sledijo dobrim zgledom in postavijo ambiciozne podnebne cilje ter tako začnejo uspešno pot prehoda v nizkoogljičnost, ki je hkrati lahko tudi priložnost za celovit trajnostni razvoj lokalnih skupnosti in s tem tudi države.
Z lokalnim semaforjem vsi podatki zbrani na enem mestu
Vodja Centra za energetsko učinkovitost IJS mag. Stane Merše je pojasnil, da občine že danes izvajajo številne aktivnosti, ki pozitivno vplivajo na podnebne spremembe. Je pa bilo do sedaj spremljanje njihove uspešnosti zelo oteženo, saj so bili podatki razdrobljeni po različnih virih in ni bilo enotnega orodja, s katerimi bi te lahko spremljali. Prav Lokalni semafor je tisto orodje, kjer so vsi podatki zbrani na enem mestu in predstavljeni na pregleden način. Zbrani so tako podatki iz javnih evidenc kot tisti, ki jih vnašajo občine same, da lahko na pregleden in čim bolj ilustrativen način vidimo, kako uspešne so občine pri izvajanju ukrepov. Za večjo preglednost so ukrepi razdeljeni na osem področij: stavbe, promet, kmetijstvo, gozdarstvo, industrija, odpadki, električna energija, pridobljena iz obnovljivih virov, ter daljinsko ogrevanje. Predstavil je še nekaj rezultatov, ki kažejo nekaj zavidljivih uspehov občin.
Tako so slovenska gospodinjstva v letu 2012 ločeno zbrala 46 odstotkov, leta 2016 pa že 57 odstotkov odpadkov. V sedmih občinah, to so Vrhnika, Preddvor, Gorenja vas-Poljane, Log-Dragomer, Borovnica, Makole in Šenčur, so močno presegli slovensko povprečje in ločeno zbrali več kot 80 odstotkov odpadkov. V obdobju 2013–2017 je bila v 150 občinah s sredstvi iz Kohezijskega sklada spodbujena energetska prenova stavb s skupno ogrevano tlorisno površino skoraj 765 tisoč m2, kar ustreza približno 273 povprečno velikim osnovnim šolam. V Sloveniji imamo 58 občin, ki oskrbujejo stavbe z daljinsko toploto. V 32 občinah je v sistemih daljinskega ogrevanja iz obnovljivih virov proizvedena vsaj polovica energije. Za proizvodnjo toplote izkoriščajo v enem sistemu geotermalno energijo, v ostalih pa lesno biomaso. V 16 občinah ekološko kmetujejo na več kot 30 odstotkih vseh kmetijskih zemljišč. Izstopa občina Jezersko s 60 odstotki. Skupno se v teh občinah nahaja 29 odstotkov vseh zemljišč, na katerih se v Sloveniji ekološko kmetuje.
Kot je poudaril je ključno to, da je Lokalni semafor vzpostavil trenutno 57 kazalnikov, k katerimi bodo poskušali ilustrirati, kaj občine delajo. To je predvsem spodbuda za občine in pomemben vir podatkov, ki bodo pomagali občinam in tudi načrtovalcem na nacionalni ravni pokazati, kako smo uspešni in kaj lahko še naredimo na tem področju ter, kje je treba določene aktivnosti še okrepiti.
Direktor Goriške lokalne energetske agencije in koordinator konzorcija lokalnih energetskih agencij Rajko Leban je predstavil udejanjanje državnih usmeritev na lokalni ravni. Lokalne energetske agencije igrajo pomembno vlogo pri načrtovanju in izvajanju podnebnih ukrepov v občinah. Pomagajo pri energetskem knjigovodstvu, energetskem pogodbeništvu, pripravi lokalnih energetskih konceptov, energetskih pregledih in upravljanju z energijo. Kot je dejal, ga zelo veseli, da je med desetimi pilotnimi občinami kar pet občin iz Primorske. V letih 2011 in 2012 so pripravljali lokalne energetske koncepte in tiste občine, ki so vzele ta strateški dokument kot svoj dokument, se v Lokalnem semaforju izkazujejo kot najbolj uspešne občine. V prejšnji finančni perspektivi so ob znatni podpori kohezijskih sredstev z občinami izvedli preko 30 milijonov evrov investicij prenov objektov, javne razsvetljave in daljinskega ogrevanja, v nekaterih primerih tudi že v javno-zasebnem partnerstvu. Načrti trajnostne energije in okolja bodo prinesli dolgoročno strategijo. Današnje aktivnosti omenjenih občin pa prenašajo novo prakso in vsebine tudi na ostale občine.