Elektro Primorska bo na relaciji Kobarid-Bovec v naslednjih treh letih zgradila 20 kV kablovod, ki bo zgornjemu Posočju omogočil bolj kakovostno napajanje z električno energijo. Na trasi bodo zgradili kolesarsko stezo, pri gradnji pa bosta sodelovali tudi občini Kobarid in Bovec.
Distribucijsko omrežje v zgornjem Posočju vse do Trente je danes nadzemnega tipa in potrebno obnove. Kot je povedal Radko Carli, direktor sektorja za distribucijsko omrežje v Elektru Primorska, poteka omrežje po dolinah in je razvejano na hribovita področja, precej odjemalcev je nad 1000 metri. Območje je zaradi konfiguracije terena izpostavljeno naravnim vplivom, kot so žled, orkanski veter, burja, težak sneg, strele, zaradi česar prihaja do okvar in prekinitev dobave električne energije. Še več jih je bilo v letu 2014 po katastrofalnem žledu in v letu 2015 v času odpravljanja posledic. Čeprav je napajanje tega območja še vedno v okviru minimalnih standardov kakovosti, je s stališča števila prekinitev napajanje precej slabše kot drugje. Dodaten problem pomeni tudi obvladovanje napetostnih razmer v Bovcu.
Pogoste prekinitve dobave električne energije so motile tudi industrijo na kobariškem in bovškem, zato so po analizi razmer v Elektru Primorska leta 2015 predstavili vrsto ukrepov, kako izboljšati obstoječe stanje. Kratkoročni so bili dokončanje sanacije omrežja po žledu, saj je bilo stanje po začasni sanaciji na več mestih vzpostavljeno le provizorično. Drug ukrep je bil okrepitev omrežja, tretji pa povezava napajalnih nadzemnih vodov med Kobaridom in Bovcem v paralelno obratovanje. S temi ukrepi so že občutno zmanjšali število prekinitev dobave, saj so jih imeli lani le tri, leto prej pa kar 18. Tudi letošnji rezultati potrjujejo izboljšanje (tri prekinitve do julija).
Da so izvedeni ukrepi precej izboljšali kakovost dobave električne energije, so jim priznali tudi v javnosti, vendar s tem v Elektru Primorska še niso zadovoljni. Med srednjeročne ukrepe so zato zastavili tudi nadomestno gradnjo RTP v Kobaridu, ki je bila zgrajena konec 60-ih let in je že precej dotrajana in ne omogoča razširitve. Tu jim je na pomoč priskočila družba SODO, ki naj bi za to investicijo, katere vrednost je ocenjena na 3 milijone evrov, še letos pridobila gradbeno dovoljenje, v letih 2018-2019 pa tudi izvedla gradnjo.
Pred izvedbo dolgoročnih ukrepov so v Elektru Primorska naročili še študijo razvoja omrežja v zgornjem Posočju, ki jo je Elektroinštitut Milan Vidmar dokončal lani. V njej je predlagal, da se med Kobaridom in Bovcem položita dva 20 kV kablovoda ustreznega preseka, s čimer naj bi bovški občini omogočili pokritje porabe in kakovostno dobavo električne energije za obdobje naslednjih 25 let. Na podlagi omenjene študije so v Elektru Primorska začeli iskati možno traso, pri čemer so se zavedali, da je soška dolina med Kobaridom in Bovcem precej razgiban teren z velikimi višinskimi razlikami in zahtevno geološko sestavo. Pozanimali so se na občini Kobarid in Bovec, kje načrtujejo kolesarsko stezo, ter jima predstavili idejo, da bi gradili skupaj. Občini sta se strinjali in tako so letos spomladi z občinskimi prostorskimi strokovnjaki določili traso, ki zadovoljuje interese obojih.
Razdelili so si tudi vloge v skupni investiciji, s tem da bodo občine pridobile služnosti za kolesarsko stezo in kablovod, Elektro Primorska pa nato zgradila kablovod, občini pa kolesarsko stezo. Proučevali so tudi možnosti, da bi v traso med Trnovim in Kobaridom vključili tudi kanalizacijsko povezavo na kobariško čistilno napravo, vendar je Komunala Tolmin ugotovila, da bi bilo to stroškovno neučinkovito.
23 kilometrov dolgo traso bodo gradili v treh etapah: od Kobarida do Trnovega, o tam do Loga in zadnji del mimo Čezsoče do Bovca. Prvi del gre po stari cesti med Kobaridom in Bovcem mimo Napoleonovega mosta do Otone. Ker gre za lokalno cesto, ne pričakujejo težav. Pri vasi Trnovo bo trasa z desnega brega prečkala Sočo na levega preko brvi, tu je pot do Loga Čezsoškega, ki bo omogočala gradnjo, pozneje pa služila za kolesarsko stezo. Zadnji odsek od Loga do Bovca je spet lokalna cesta, v katero bodo položili kablovod.
Po besedah Carlija so tveganja pri umestitvi trase v prostor zaradi velikega števila lastnikov zemljišč, od katerih bo še treba pridobiti služnosti, precejšnja, česar pa vsaj ne bo na odsekih, kjer bo kablovod vkopan v lokalno cesto v lasti občine. Drug problem pa je v težavnosti trase, zaradi česar bo treba tehnologijo prilagoditi načinu polaganja, saj je teren precej skalnat. Začetek gradnje sicer načrtujejo prihodnje leto, konec projekta pa enkrat do konca leta 2020.
Radko Carli: »Ker se v petih letih ta investicija v HE Učja ni premaknila, smo se kot izhodišče za izdelavo študije odločili, da je treba v srednjeročnem obdobju predvideti drugo rešitev. Tako je izdelovalec študije EIMV predlagal, da bi med Kobaridom in Bovcem položili dva 20 kV kablovoda, ki bi prevzela osnovno napajanje Bovca. Kablovodi so namreč manj podvrženi naravnim vplivom, kar bi prineslo tudi boljšo kakovost oskrbe in manjše število prekinitev.
- 23 kilometrov je dolžina trase kablovoda,
- 3,15 milijona evrov je ocenjena vrednost gradnje kablovoda,
- približno 1,5 krat je dražja gradnja kablovoda od nadzemnega voda,
- 7,5 MW je potreb po električni energiji tako v Bovcu kot v Kobaridu.