Nova pravila naj bi bila na vladi potrjena najpozneje februarja prihodnje leto in sprejeta do sredine prihodnjega leta.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je konec oktobra objavilo predlog Koncepta normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov, ki obsega predstavitev normativnega stanja na področju urejanja prostora in graditve objektov, opredeljuje cilje prenove zakonodaje, navaja in opisuje koncept rešitev za 17 vsebinskih sklopov s tega področja ter določa načrt aktivnosti za pripravo in sprejem te zakonodaje. Kot navajajo pripravljalci novega koncepta, današnja krovna zakonodaja s področja urejanja prostora in graditve objektov datira v leto 2003, vendar pa je bila do sedaj že večkrat obsežno spremenjena ter razdeljena, tako da sedaj obsega štiri zakone, poleg krovne zakonodaje pa delno ureja oziroma posega v to materijo še precejšnje število področnih zakonov in drugih predpisov. Kot poudarjajo, ima takšna normativna razdrobljenost skupaj z dejstvom, da so ti predpisi mestoma tudi neusklajeni in da v praksi prihaja do precejšnjih razlik v delovanju številnih organizacij, ki so pristojne za izvajanje nalog s tega področja, znatne posledice tako na strani razvojnih potreb, kot na strani varstvenih zahtev v slovenskem prostoru. Zato se je ministrstvo za infrastrukturo in prostor lotilo priprave tez za prenovo zakonodaje na tem področju in pripravilo obsežen koncept sprememb obstoječe zakonodaje z različnih področij s ciljem zagotovitve preglednega in stabilnega sistema za zagotavljanje javnega interesa na področju urejanja prostora na eni strani, ter razumljivega, relativno enostavnega in varnega investicijskega okolja za zasebni interes in gospodarsko pobudo na drugi strani. Kot še ugotavljajo na ministrstvu, se v obstoječem zakonodajnem sistemu odločitev, kaj in kje naj se umešča v prostor, pogosto prenese na povsem zadnjo fazo, v fazo dovoljevanja, kjer bi moralo biti edino vprašanje le še izvedba. Poleg tveganja, ki ga to nosi s seboj bodisi pri investicijah, bodisi pri ohranjanju prostora (in njegovih podsistemov) kot omejene in ranljive dobrine, se s tem postavlja pod vprašaj tudi smisel vseh prejšnjih faz oziroma delovanje vseh udeleženih znotraj njih. Zato je s ciljem povečanja učinkovitosti na tem področju nujna prenova strateških izhodišč na področju urejanja prostora in ureditev razmerij med javno-pravnimi režimi v prostoru, prav tako pa je treba ustrezno urediti tudi še številna druga področja, med drugim sistem pristojnosti in organizacijo deležnikov pri zadevah urejanja prostora, pri prostorskem načrtovanju uvesti in okrepiti načela regionalizma, integrirati postopke prostorskega načrtovanja, poenotiti standarde sodelovanja javnosti, določiti nov način umeščanja objektov državnega pomena in podobno.
Na ministrstvu pričakujejo, da bodo vso potrebno zakonodajo v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi pripravili do februarja prihodnje leto, ko naj bi jo potrdila tudi vlada, poslanci pa naj bi jo potem potrjevali na julijski seji. Več o tem si lahko preberete na
http://www.vlada.si/delo_vlade/gradiva_v_obravnavi/. (bj)