Obeta se evropski memorandum o povezavah sever-jug

Predstavniki Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Nemčije, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Evropske komisije naj bi 24. novembra v Bruslju podpisali poseben Memorandum o soglasju o povezavah sever-jug v osrednji in vzhodni Evropi. Podpis omenjenega memoranduma pomeni izraz volje držav podpisnic, da se na ministrski ravni ustvari regionalna platforma za podporo razvoju energetske infrastrukture srednje in vzhodnoevropskih držav članic EU. Podlaga za tako ravnanje je Energetski infrastrukturni paket, ki ga je Evropska komisija potrdila 17. novembra 2010 in ki določa prioritete, da bi EU lahko dosegla svoje cilje na področju energije do leta 2020. Med drugim spodbuja tudi nove metode načrtovanja infrastrukturnih projektov, ki gradijo na regionalnem povezovanju in sodelovanju kot načinu za doseganje evropskih ciljev.
Za srednjo in vzhodnoevropsko regijo sta namreč značilna zelo visoka stopnja odvisnosti od uvoza v sektorju plina in nafte ter razdrobljeni trgi, kjer prenosni sistem služi predvsem pretoku plina v smeri vzhod-zahod in premalo v smeri sever-jug. Kar zadeva nafto, poteka oskrba z izjemo za Romunijo in Bolgarijo, preko togega sistema naftovoda Družba, kar omejuje alternativne možnosti oskrbe. Poleg tega je ta regija še posebej ranljiva glede zanesljivosti oskrbe s plinom, kot je bilo razvidno v plinski krizi januarja 2009. Plinska os sever-jug naj bi tako predvsem povezala oskrbovalne poti med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, kjer se pričakuje, da bodo na voljo novi viri.
Kar zadeva vprašanje notranjega trga z elektriko in plinom, pa evropska komisija ugotavlja, da zahteva resnično delujoč trg zadostno medsebojno povezanost nacionalnih omrežij. To posredno pomeni enoten regionalni in medregionalni model razvoja infrastrukture kot tudi dosledno izvajanje zakonodaje, vključno z obratovalnimi navodili omrežij. Po mnenju komisije pomanjkanje ustrezne infrastrukture otežuje učinkovit trg elektrike v regiji, pri čemer se je ta zaradi povečanja čezmejnih aktivnosti na področju trgovanja z električno energijo, ustvarjanja novih proizvodnih zmogljivosti in vključevanja energije iz obnovljivih virov v omrežje, znašla pred novimi razvojnimi izzivi, ki terjajo bolj koordinirane akcije na regionalni ravni.

Med predvidenimi regionalnimi energetskimi projekti tudi slovenski
Skupaj z memorandumom je bil pripravljen tudi akcijski načrt za energetske povezave sever-jug v osrednji in vzhodni Evropi, ki navaja nekatere konkretne infrastrukturne projekte v regiji. Projekti so združeni v grozde, ki skupaj rešujejo določen povezovalni problem. Med njimi so tudi trije slovenski projekti s področja električne energije, in sicer 400 kV povezava z Madžarsko Cirkovce-Pince, 400 kV  daljnovod Beričevo-Krško in prehod 200 kV povezave Cirkovce–Divača na 400 kV napetostni nivo, ter dva s plinskega področja - povezava z Madžarsko in povezava s Hrvaško (Kalce - Jelšane). Uvrščeni projekti so že šli čez prvo sito, nabor pa bo pomemben tudi na evropski ravni, ko se bo določalo projekte vseevropskega pomena, skladno s pred kratkim predlaganim Infrastrukturnim paketom.
Poleg konkretnega seznama infrastrukturnih projektov navaja omenjeni akcijski načrt tudi seznam največjih težav pri umeščanju infrastrukturnih projektov v prostor, ki so poglavitni razlog, da lahko do uresničitve posameznih projektov zdaj mine tudi do trideset let in, ki naj bi jih države članice rešile do leta 2013. Med poglavitnimi problemi so navedeni iskanje lastnikov zemljišč,  pogajanja z lastniki o odškodninah, postopki za izplačilo in razlastitev, obdavčitev zemljišč pod vodi, veliko število soglasodajalcev za energetske vode, neobstoj časovne omejitve pri izdaji ali neizdaji soglasja za umestitev v prostor, premajhna koordinacija vseh pristojnih pri čezmejnih projektih, nasprotovanje javnosti zaradi premajhne obveščenosti in različna uporaba postopkov izdaje dovoljenj na lokalni ravni ter slaba zaščita že obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
Brane Janjić