Obeta se revizija sistema EU za trgovanje z emisijami

Kot so sporočili iz Komisije, je poglavitni cilj najnovejšega predloga zagotoviti, da bo sistem EU za trgovanje z emisijami, ki je temelj podnebne politike EU, še naprej najučinkovitejši način za zmanjševanje emisij v prihajajočem desetletju. Predlagane spremembe izhajajo iz izkušenj, ki so jih podjetja in države pridobile v prvem desetletju njegovega izvajanja, sistem pa je zasnovan tako, da bo še naprej spodbujal mednarodne partnerje k uporabi določanja cen ogljika kot stroškovno učinkovite gonilne sile za postopno, ampak trajnostno dekoarbonizacijo gospodarstva.
Revidirani sistem EU za trgovanje z emisijami naj bi zagotovil močnejše spodbude za inovacije in še naprej zagotavljal konkurenčnost evropskih industrij na mednarodnih trgih. Dodatna sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami so namenjena nizkoogljičnim inovacijam (prvič do zdaj tudi za energetsko intenzivno industrijo) in modernizaciji energetskih sistemov v državah članicah z nižjimi dohodki. Vse to naj bi dodatno spodbudilo uporabo energije iz obnovljivih virov ter drugih nizkoogljičnih in energetsko učinkovitih tehnologij, ki so poleg dekarbonizacije, nadaljnji ključni cilji energetske unije.
Poleg tega naj bi revidiran sistem EU za trgovanje z emisijami – na podlagi nedavno dogovorjene rezerve za stabilnost trga – tudi okrepil delovanje notranjega energetskega trga in zagotovil boljše dolgoročne cenovne signale za naložbe.
Ker obstajajo za nekatera podjetja, ki so izpostavljena mednarodni konkurenci, določena tveganja, predlog vključuje tudi zaščitne ukrepe za mednarodno konkurenčnost energetsko intenzivnih industrij v EU. Pomemben poudarek je ob tem namenjen zmanjšanju upravnega bremena, v skladu s predlogom pa bodo imele države članice še naprej možnost, da iz sistema EU za trgovanje z emisijami izključijo male onesnaževalce, vključno z malimi in srednjimi podjetji z nizkimi emisijami, pod pogojem, da zanje veljajo enakovredni ukrepi.

Renoviran sistem tudi podpora svetovnemu podnebnemu sporazumu

Kot poudarjajo v Bruslju, bo zmanjšanje emisij v Evropi pomembno prispevalo k mednarodnim prizadevanjem za omejitev povečanja povprečne globalne temperature na manj kot 2 °C v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi, pri čemer EU pričakuje, da bodo odločitve, ki naj bi bile sprejete konec leta na svetovni konferenci v Parizu, mobilizirale sredstva za podnebno financiranje, tehnološki prenos in krepitev zmogljivosti v upravičenih pogodbenicah, zlasti tistih z najmanj zmogljivostmi. V pričakovanju teh odločitev predlog prenove sistema trgovanja z emisijami poziva države članice, naj delež prihodkov od dražb sistema EU za trgovanje z emisijami uporabijo tudi za financiranje podnebnih ukrepov v državah, ki niso članice EU, vključno z ukrepi za prilagajanje vplivom podnebnih sprememb. Države članice naj bi tako del prihodkov iz sistema za trgovanje z emisijami namenile tudi podpori ukrepom za ublažitev podnebnih sprememb v tretjih državah, vključno z državami v razvoju.

Napovedano postopno zmanjševanje pravic

Predlog prenovljenega sistema za trgovanje z emisijami med drugim predvideva tudi postopno zmanjševanje skupne količine pravic, in sicer naj bi se ta po letu 2021 zmanjševala za 2,2 odstotka na leto.
Od leta 2013 je bila glavna metoda za razdeljevanje pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami dražba v državah članicah. V trenutnem obdobju trgovanja (2013–2020) se bo 57 odstotkov skupne količine pravic prodalo na dražbi, medtem ko bodo ostale pravice na voljo za brezplačno dodelitev. Delež pravic, ki se bodo prodale na dražbi, bo ostal enak tudi po letu 2020. Prihodki od dražb zagotavljajo državam članicam sredstva, ki se lahko uporabijo za različne ukrepe, na primer za programe energije iz obnovljivih virov ali za nekatere ukrepe socialne politike za podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Kot rečeno, ker se bo skupno število pravic postopoma zmanjševalo, predlog prenove sistema trgovanja z emisijami predvideva tudi nekatere spremembe na področju brezplačen dodelitve pravic, pri čemer je poglavitni cilj zmanjšati potrebo po korekcijskem faktorju in zagotoviti čim večjo predvidljivost za podjetja.

Večja podpora nizkoogljičnim inovacijam

V okviru revidiranega trgovalnega sistema bo ustanovljen poseben sklad za inovacije, ki bo podpiral prototipne naložbe v energijo iz obnovljivih virov, zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida ter nizkoogljične inovacije v energetsko intenzivnih industrijah. V ta namen bo od leta 2021 dalje rezerviranih okoli 400 milijonov pravic, ki bodo ob prodaji vredne do približno 10 milijard evrov. Poleg tega bo nadaljnjih 50 milijonov nedodeljenih pravic iz obdobja 2013–2020 rezerviranih za to, da se omogoči začetek delovanja inovacijskega sklada že pred letom 2021 ter vključijo projekti, ki podpirajo prodorne tehnologije v industriji.
Poleg tega naj bi ustanovili tudi poseben sklad za modernizacijo, katerega namen bo podpreti države članice z nižjimi dohodki pri uvajanju energetskih inovacij. Med letoma 2021 in 2030 bosta tako 2 odstotka pravic, to je skupno približno 310 milijonov pravic, namenjena ustanovitvi sklada. Vanj bodo prispevale vse države članice, namenjen pa bo desetim državam članicam z BDP na prebivalca, nižjim od 60 odstotkov povprečnega BDP EU v letu 2013. Do podpore bodo tako upravičene Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška.

Brane Janjić