Ideja za zeleni slovar se je razvijala dlje časa, prvo pobudo pa so podale fakultete, ki so potrebovale podporo pri opredelitvi zelenega oziroma okolju in podnebju prijaznega viosokošolskega izobraževanja. Pripomoček za ozelenjevanje visokošolskega izobraževanja eVodnik je tako v prvi vrsti namenjen zaposlenim na fakultetah, tako pedagoškemu kadru kot tudi sekretariatom fakultet. Zaradi vsebinske širine pa je eVodnik uporaben kot podpora aktivnostim ozelenjevanja izobraževanja nasploh, ne glede na stopnjo izobraževanja.
Ključen del eVodnika je ePojmovnik, ki predstavlja zeleni slovar, torej temelj za jasno in strokovno izrazoslovje na področju okoljskih in podnebnih politik. Na področju okoljskih izrazov po besedah predstavnikov fakultet namreč vlada precejšnja zmeda – še posebej v medijih in v splošni literaturi.
Zeleni slovar vsebuje kar 125 gesel razdeljenih v deset vsebinskih področij: zeleni prehod in trajnostni razvoj, energetika, gospodarstvo, grajeno okolje, izobraževanje za zeleni prehod in trajnostni razvoj, mobilnost, odpadki, ohranjanje narave, podnebne spremembe ter varstvo okolja. Kot najtrši oreh pri pripravi slovarja so se izkazala ravno tista gesla, ki se uporabljajo v različnih okoljih, s strani različnih ustanov in skupin, in ki imajo lahko tudi določen političen podton. Tako so se tudi med avtorji omenjenega zelenega slovarja pri posameznih geslih pojavljala mnenjska razhajanja, pri čemer so najtrši oreh bila tudi gesla, ki so v široki rabi v gospodarstvu in politiki, pri čemer zeleno zavajanje še zdaleč ni problem le v gospodarstvu. Primer takega gesla, ki včasih lahko pomeni vse ali pa nič, je po besedah dr. Janeza Berdavsa iz Direktorata za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, denimo krožno gospodarstvo. »Številne pojme uporabljamo skoraj vsak dan, se pa redko vprašamo, kaj (komu) zares pomenijo. Pravna, zakonska definicija je lahko zelo drugačna od znanstvene ali strokovne, kako pa nek pojem uporabljajo mediji ali široka javnost, pa je sploh vprašanje zase,« je ob predstavitvi zelenega slovarja še dejal dr. Berdavs in dodal, da so avtorji z omenjenim slovarjem predvsem želeli podpreti izobraževalno politiko pri prizadevanjih za višjo stopnjo okoljske izobraženosti diplomantov in pri zmanjševanju okoljskega odtisa izobraževalnega sistema samega.
Ustvarjalci slovarja napovedujejo dodatno širjenje pojmov zelenega slovarja, če se bo za to pojavila potreba, je pa ta zeleni slovar na voljo za uporabo širši javnosti – vse v želji po bolj jasnem komuniciranju na področju okolja in podnebnih politik.