Slovenija je jeseni leta 2020 v okviru instrumenta tehnične podpore Evropske komisije prejela potrditev financiranja Projekta RES Slovenia. Namen projekta je bil pripraviti celovito analizo in pregled nadaljnjega potenciala rabe OVE za proizvodnjo električne energije, pri čemer je bilo treba upoštevati občutljivost in ranljivost zavarovanih vrst in habitatov, varstvo območij Natura 2000 in drugih območij pod različnim varstvom. Namen je bil tudi pripraviti analizo in pregled možnih pravnih, upravnih in izvedbenih ovir za rabo OVE v elektroenergetskem sektorju ter opredelitev dobrih praks, ki so skladne z zakonodajo EU in potencialno relevantne za Slovenijo ter krepiti zmogljivost in pripraviti izhodišča za komunikacijsko strategijo za nadaljnjo rabo OVE v elektroenergetskem sektorju.
Projekt je zajemal več delovnih sklopov: mapiranje potenciala in analiza ranljivosti, analizo optimalnih območij za razvoj velikih OVE, analizo ovir in priporočil za izboljšavo pri razvoju OVE, krepitev zmogljivosti ter komunikacijsko strategijo.
Za dosego trenutnega cilja OVE za leto 2030 bo Slovenija morala raziskati tudi možnost uvajanja OVE na območjih z zelo visokim tveganjem
Mapiranje potenciala in analiza ranljivosti sta pokazala, da je od obravnavanih tehnologij OVE (vetrna, sončna in hidro energija) v območjih brez tveganja pomembnega vpliva na varstvene kategorije potencial prepoznan zgolj v primeru sončnih elektrarn na strehah (4.257 GWh/leto) in sončnih elektrarn na tleh (31,63 GWh/leto). Skupni potencial vseh OVE na območjih nižjega tveganja pomembnega vpliva na varstvene kategorije nanese 992 GWh/leto. Z izjemo sončnih elektrarn se večina identificiranega potenciala nahaja v območjih višjega in zelo visokega tveganja pomembnega vpliva na varstvene kategorije. Z razvojem tehnologije, izboljšanjem podatkov in s spremembami zakonodaje pa se bodo rezultati v prihodnosti dopolnjevali in spreminjali. V območjih nižjega tveganja imajo največji potencial sončne elektrarne na tleh (760,10 GWh/leto), sledijo pa jim sončne elektrarne na strehah (106,76 GWh/leto). Potencial sončnih elektrarn na vodnih površinah se večinoma nahaja v območjih višjega in zelo visokega tveganja.
Proizvodni potencial velikih vetrnih elektrarn v območjih nižjega tveganja je 64,50 GWh/leto, za male vetrne elektrarne pa 35,91 GWh/leto. Analiza ni prepoznala potenciala za vetrne elektrarne, ki bi se nahajal na območjih brez identificiranih tveganj.
Skupni potencial hidroelektrarn v območjih nižjega tveganja je 27,76 GWh/leto, analiza pa ni prepoznala potenciala za hidroelektrarne, ki bi se nahajal na območjih brez identificiranih tveganj.
V analizi optimalnih območij velikih projektov OVE nad 10 MW, ki so uvrščena med območja brez tveganja ali območja z nižjim tveganjem pomembnega vpliva na varstvene kategorije, so bila prepoznana le območja z nižjim tveganjem za uvajanje velikih projektov OVE. Območij brez tveganja, ki bi bila primerna za velike projekte OVE v Sloveniji analiza ni prepoznala. Na območju nižjega tveganja so bila identificirana štiri območja za vetrne elektrarne s skupno nazivno močjo 80 MW, tri območja za sončne elektrarne na tleh s skupno nazivno močjo 52 MW in eno območje za sončne elektrarne na vodnih površinah z nazivno močjo 22 MW. V analizi drugih območij velikih projektov OVE nad 10 MW, ki so uvrščena med območja z višjim tveganjem pomembnega vpliva na varstvene kategorije, je bilo identificiranih 38 območij za vetrne elektrarne s skupno nazivno močjo 1.044 MW, 110 območij za sončne elektrarne na tleh, pri čemer so analizirali zgolj največjih deset območij s skupno nazivno močjo 309 MW, tri območja za sončne elektrarne na vodnih površinah s skupno nazivno močjo 280 MW in dve območji hidro potenciala za hidroelektrarne s skupno nazivno močjo 130 MW.
V analizi ovir in priporočila za izboljšavo pri razvoju OVE so opredelili in analizirali ključne ovire za nadaljnjo uporabo OVE v elektroenergetskem sektorju, vključno z zakonodajnimi, upravnimi, izvedbenimi in drugimi ovirami, ter podati priporočila in možne rešitve za njihovo odpravo. Osredotočili so se na ovire, povezane s prostorskim načrtovanjem in okoljskimi postopki, in sicer ločeno za omrežje Natura 2000, druga zaščitena območja in druga različno varovana območja. Obravnavali so upravna bremena in nesorazmerne ovire za nadaljnje uvajanje skupnosti OVE ter za samooskrbo, morebitne nesorazmerne ovire za množično uvajanje pametne polnilne infrastrukture za električna vozila v večnadstropnih stavbah.
Cilj petega delovnega sklopa je zagotoviti krepitev zmogljivosti in podporo pri usposabljanju vseh zainteresiranih strani (ministrstev, strokovnih organizacij, nevladnih organizacij, občin, lokalnih energetskih agencij, distributerjev, investitorjev in drugih), ki sodelujejo v postopkih prostorskega načrtovanja, okoljskih presoj in izdajanja dovoljenj za načrte in projekte na področju OVE. Usposabljanje bo temeljilo na ustreznih smernicah Evropske komisije o uporabi 6. člena direktive o habitatih (vključno s tistimi členi, ki se nanašajo na hidroenergijo in vetrno energijo) in dobrih praksah v državah članicah.
Komunikacijska strategija bo opredelila potrebne ukrepe, med drugim tudi kampanjo na nacionalni ravni. Cilji njene pripraveso spodbujanje nadaljnje uporabe OVE, ozaveščanje o pomenu OVE in zmanjšanju učinka "ne na mojem dvorišču" (NIMBY) / "ne gradi ničesar nikjer blizu česarkoli" (BANANA). Zato mora navesti vse potrebne informacije za izvedbo predlaganih komunikacijskih dejavnosti, vključno z zadolžitvami različnih deležnikov, načini komuniciranja, ključnimi sporočili, viri in drugo. Znotraj tega delovnega sklopa so bile tako izvedene javnomnenjska raziskava, priprava komunikacijske strategije, priprava kreativnih rešitev in grafičnega oblikovanja, priprava vsebine za objavo na družbenih omrežjih ter pravila komuniciranja uporabnikov družbenih omrežij, priprava video in slikovnega materiala, podpora pri oblikovanju spletne strani ter podpora upravičencema za izvedbo desetih komunikacijskih aktivnosti.
Skladno z Zakonom o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE bo na podlagi rezultatov projekta v letu 2023 izdelana strokovna podlaga, ki bo določila potencial sonca in vetra za proizvodnjo električne energije ter vključevala analizo občutljivosti v povezavi s kriteriji ohranjanja narave, varovanja zdravja, varstva kulturne dediščine, upravljanja z vodami in drugimi pravnimi režimi, aktualizirani in uporabljeni za pripravo prvega akcijskega (OVE) programa in okoljskega poročila. Rezultati projekta RES Slovenia predstavljajo tudi eno od strokovnih podlag za posodobitev NEPN.