Danes minevajo štiri leta od hude jedrske nesreče v Fukušimi na Japonskem.
Kot je znano, so zaradi katastrofalnega potresa in cunamija, ki mu je sledil, v jedrski elektrarni trije reaktorji ostali brez sistemov za hlajenje reaktorja. Cunami je s tem, ko je poškodoval zunanje električno napajanje in prav tako zasilne diesel generatorje, onemogočil hladilne sisteme reaktorjev. Brez sprotnega hlajenja reaktorjev pa ni bilo več mogoče hladiti reaktorske sredice z radioaktivnim uranovim gorivom in ta se je stalila. Poleg tega je prišlo do težav tudi pri hlajenju bazenov za izrabljeno gorivo. Posledično so v okolje nenadzorovano ušle velike količine radioaktivnih snovi.
Jedrska nesreča, ki se je v zgodovino zapisala kot najhujša po tisti v Černobilu leta 1986, je odprla nekatera vprašanja povezana z varnostjo obratovanja jedrskih elektrarn ter v mnogih državah tudi sprožila razmišljanja o postopni opustitvi izrabe jedrske energije, zato je EU kmalu po nesreči sklenila znova oceniti stopnjo jedrske varnosti v vseh evropskih jedrskih elektrarnah. Skupno je bilo pregledanih 145 reaktorjev v 15 evropskih državah, v stresnih testih pa sta sodelovali tudi Švica (5 reaktorjev) in Ukrajina (15 reaktorjev). To je bil hkrati prvi primer, da je bila v EU pripravljena skupna metodologija, da so bile hkrati ocenjene vse jedrske elektrarne v EU in da so ocenjevanje izvajale mednarodne ekipe oziroma je ocenjevanje potekalo v tesnem sodelovanju s skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG).
Rezultati pregledov so sicer pokazali, da so stopnje varnosti jedrskih elektrarn v Evropi na splošno visoke in da nobene od pregledanih elektrarn ni treba zapreti zaradi varnostnih razlogov. Kljub temu pa so bile v skoraj vseh jedrskih elektrarnah ugotovljene potrebe po nekaterih izboljšavah. Med predlaganimi ukrepi so bile na primer uvedba ali izboljšave seizmičnih instrumentov, ocena tveganja za poplave in požare, ki so posledica potresov, okrepitev odpornosti zgradb na izredne vremenske pojave, okrepitev zaščite pred poplavami ter namestitev dodatnih dovodov hladilne vode in prenosnih dizelskih generatorjev. Kot skrajni rok za izpeljavo večine izboljšav je bilo določeno leto 2015. Po oceni posameznih držav in nacionalnih regulatorjev naj bi predlagane izboljšave v povprečju stale do 200 milijonov evrov na reaktor, skupno pa naj bi za izvedbo vseh ukrepov v evropskih nuklearkah porabili blizu 25 milijard evrov.
Medtem pa se obnova po potresu in cunamiju v tej regiji še nadaljuje in to počasi. Enako velja tudi za dekontaminacijo območij, ki so jih prizadeli radioaktivni izpusti iz nuklearke. (pb)