Kakovostni podatki, ki jih vsebuje ocena podnebnih sprememb OPS21, so temelj za učinkovito načrtovanje ukrepov prilagajanja spremenjenim podnebnim razmeram, poudarja MOP.
Kot je na predstavitvi prvih rezultatov projekta Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju (OPS21), ki sta jo organizirala Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter Agencija RS za okolje (ARSO), poudaril državni sekretar Simon Zajc, so podnebne spremembe že tu. Meritve kažejo na znaten trend dvigovanja temperature zunanjega zraka, na spremembe pri pojavljanju padavin, priča smo tudi bolj pogostim in širše izraženim ekstremnim vremenskim dogodkom. V prihodnje pričakujemo še večje in bolj izražene spremembe podnebja. Kateri pa so vplivi spremembe podnebja, ki jih pričakujemo na območju Slovenije, v kolikšni meri se bodo ti izrazili ter ob kakšnih predpostavkah in s kolikšno negotovostjo jih ocenjujemo, so ravno vprašanja na katera odgovore ponuja projekt Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju (OPS21).
S tovrstnimi podatki med najbolj naprednimi evropskimi državami
»Želimo si, da se zavedanje o pričakovanih vplivih podnebnih sprememb v Sloveniji razširi, ter da to zavedanje temelji na podlagi poznavanja strokovnih rezultatov podnebnih projekcij, ter kakovostnega dela strokovnih služb. V Sloveniji se s tovrstno pripravo podrobnih podatkov o prihodnjih spremembah podnebja uvrščamo med najbolj napredne evropske države,« je dejal Simon Zajc.
V Poročilu so zbrane najpomembnejše ugotovitve glede projekcij podnebnih značilnosti temperature zraka in tal, višine padavin in hidroloških spremenljivk do konca 21. stoletja. Kot izpostavlja okoljsko ministrstvo, so kakovostni podatki temelj za učinkovito načrtovanje ukrepov prilagajanja spremenjenim podnebnim razmeram. Z njihovo pomočjo se lahko hitreje in učinkoviteje odzivamo na potrebe naše družbe ter prispevamo k večji varnosti in blaginji ljudi, zaščiti okolja, narave in premoženja, trajnostni oskrbi z naravnimi viri ter učinkovitejšemu gospodarstvu. Na MOP si želijo, da bodo v publikaciji predstavljene podnebne projekcije učinkovita pomoč, tako pri prilagajanju na podnebne spremembe, kakor tudi pri drugih strateških odločitvah in načrtih.
Od zmerno optimističnega do pesimističnega scenarija izpustov na rekah
Med predstavljenimi ugotovitvami posebej omenimo spremembe pretokov rek, kar je seveda zelo povezano tudi z obratovanjem hidroenergetskih objektov. Večjih sprememb srednjih letnih pretokov v Sloveniji v primerjavi z obdobjem 1981 - 2010 po vseh scenarijih izpustov ni pričakovati, z izjemo severovzhoda, kjer se lahko pretoki po zmerno optimističnem scenariju izpustov do konca stoletja povečajo do 30 %.
V primeru pesimističnega scenarija izpustov bo v sredini stoletja na severovzhodu povečanje do 40 %. Srednje letne konice se bodo po vseh scenarijih izpustov v primerjavi z obdobjem 1981 - 2010 povečale povsod po državi, v povprečju od 20 do 30 %. Povečanje se bo od bližnje prihodnosti proti koncu stoletja stopnjevalo. Največje povečanje konic bo na severovzhodu države, kjer bo v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov znašalo do približno 30 %. V primeru pesimističnega scenarija izpustov bo povečanje proti koncu stoletja med 20 in 40 % na skoraj vseh vodomernih postajah, kot v sporočilu z omenjene predstavitve navaja okoljsko ministrstvo.
Več o tem na: meteo.arso.gov.si