V skupni Gen imajo več kot dovolj razlogov za zadovoljstvo z doseženim v minulem poslovnem letu, saj so dejansko dosežni rezultati presegli vsa pričakovanja. Tako so v letu 2018 imeli za več kot 2,3 milijarde evrov prometa in ob tem ustvarili čisti dobiček v višini 38 milijonov evrov, kar je za kar 40 odstotkov več kot je bilo sprva načrtovano. Hkrati so lani na ravni skupine izvedli tudi za 100 milijonov evrov investicij, kar jih uvršča med največje poslovne skupine v Sloveniji.
Drugače pa so za 40 odstotkov lani presegli načrte tudi v krovni družbi GEN energija, pri čemer so prihodki podjetja znašali 200 milijonov evrov, čisti dobiček pa je dosegel 25 milijonov evrov.
Kot je povedal generalni direktor družbe Gen energija Martin Novšak jih še posebej veseli, da s svojo dejavnostjo tudi lani bistveno prispevali k zagotavljanju zanesljive oskrbe slovenskih odjemalcev z kakovostno električno energijo in slovenskemu gospodarstvu zagotovili elektriko po konkurenčnih cenah. Poglavitne zasluge temu gre pripisati sinergijskim učinkom kombinacije jedrske in hidro energije ter dejstvu, da je jedrska elektrarna Krško tudi lani večino časa delovala na polni moči in že pred koncem leta dosegla proizvodni načrt, da so sicer lani precej muhaste hidrološke razmere hidroelektrarne na Savi maksimalno izkoristile za proizvodnjo ter, da se je k zagotavljanju nemotene oskrbe uspešno vključila tudi termoelektrarna v Brestanici, ki je lani zagotovila kar 24 zanesljivih zagonov za potrebe balansiranja slovenskega energetskega sistema.
Po besedah Martina Novšaka so dobri rezultati, skupaj s premišljeno investicijsko aktivnostjo in prihodnjimi načrti, predvsem posledica sinergij med proizvodnimi, trženjsko-prodajnimi in razvojno-investicijskimi dejavnostmi skupine GEN, za katera skrbijo vodstva družb, vključenih v skupino, skupaj s svojimi 1.300 zaposlenimi. Ti razpolagajo z bogatim znanjem, veščinami in predanostjo uresničevanju skupne vizije oblikovanja varne, zanesljive, trajnostne in konkurenčne energetske prihodnosti Slovenije.
Lani za 100 milijonov evrov investicij, letos pa načrtovanih še deset milijonov več
Skupina GEN ostaja zelo aktivna na investicijskem področju. Skupna vrednost investicij vseh družb v skupini GEN je lani znašala 100 milijonov evrov, letos pa jih načrtujejo skupno za več kot 110 milijonov evrov. Med večjimi lanskimi naložbami gre omeniti predvsem posodobitev in uspešno izpeljan remont v NEK, ter uspešen zagon novega plinskega bloka v Brestanici.
V Nuklearni elektrarni Krško so tako spomladi uspešno izvedli obsežen remont, ki je bil najkrajši od uvedbe 18-mesečnega gorivnega ciklusa. V tem času so zaključili izgradnjo pomožne komandne sobe, pa tudi projekt medsebojnih vplivov s HE Brežice. Kako kompleksne in obsežne so bile remontne aktivnosti, zgovorno priča podatek, da je bilo v najintenzivnejšem obdobju remonta na elektrarni kar 1.800 delavcev. Naslednji remont načrtujejo jeseni letos, ko bodo začeli s tretjo fazo varnostne nadgradnje in postopki, povezanimi z izgradnjo suhega skladiščenja izrabljenega goriva.
V družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi so oktobra uspešno zaključili enoletno poskusno obratovanje HE Brežice in sedaj intenzivno pripravljajo dokumentacijo ter pridobivajo vsa potrebna soglasja za izgradnjo HE Mokrice. Po besedah Martina Novšaka pričakujejo, da bodo lahko temeljni kamen za zadnjo v verigi HE na spodnji Savi položili v drugi polovici leta.
Proizvodne zmogljivosti sicer širijo tudi v podjetju Savske elektrarna Ljubljana, ki bo po uspešnem nakupu in prenovi MHE Borovlje in Goričane letos nadaljevalo s prenovo MHE Hrušica.
V letu 2018 so sicer uspešno zagnali tudi nov 53 MW plinski blok v Termoelektrarni Brestanica, najpomembnejši elektrarni za terciarno rezervo v Sloveniji. Konec leta je bila prižgana tudi zelena luč za namestitev še enega novega bloka, s čimer letos nadaljujejo z večfaznim projektom zamenjave starih in dotrajanih obstoječih plinskih blokov.
Drugače pa ostaja osrednji strateški razvojni izziv skupine GEN projekt izgradnje JEK 2, ki bi ga glede na povpraševanje po električni energiji v širši regiji po besedah Martina Novšaka potrebovali že danes. Glede na to, da od začetka postopkov do zagona takšnega objekta mine več kot desetletje, bi odločitev o zgraditvi nove jedrske enote potrebovali čim prej. Kot pravi Novšak, so v skupini GEN na projekt JEK 2 pripravljeni, potrebujejo pa politično voljo in večjo družbeno sprejemljivost. Pri tem projektu računajo tudi na širše mednarodno oziroma regionalno sodelovanje, s katerim bi Slovenija kot energetsko stabilna država dodatno okrepila svoj ugled v EU. Drugače pa se po Novšakovih besedah zanimanje za jedrsko energijo, tudi v luči prizadevanj za zmanjšanje onesnaževanja s toplogrednimi plini, po svetu znova krepi. Številne razvite, pa tudi države v razvoju, se vse intenzivneje usmerjajo v prihodnji razvoj jedrske energije v kombinaciji z obnovljivimi viri, saj jedrska energija uspešno rešuje pereče podnebno-energetske izzive sodobne družbe. Tako se v svetu ta hip gradi 55 novih reaktorjev, samo Kitajska pa je lani zagnala šest novih reaktorjev.