V Limi v Peruju med 1. in 12. decembrom poteka konferenca pogodbenic okvirne Konvencije OZN o podnebnih spremembah.
Zasedanje je izredno pomembno, saj je njen temeljni namen priprava vseh potrebnih elementov za sprejetje novega globalnega podnebnega sporazuma, ki naj bi ga pogodbenice dokončno sprejele na naslednjem zasedanju v Parizu, decembra 2015, s ciljem omejitve dviga globalne temperature pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo.
Konference se udeležujejo predstavniki vseh 196 držav pogodbenic Konvencije ter vrsta deležnikov, med drugim predstavniki nacionalnih parlamentov, podjetij ter nevladnih organizacij. V okviru zasedanja na vrhu se jim bodo v zadnjih štirih dneh konference pridružili še visoki predstavniki vlad, predvsem ministri, odgovorni za podnebne aktivnosti in okolje ter generalni sekretar OZN Ban Ki-moon. Slovensko delegacijo vodi državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bogataj.
Temeljni cilji zasedanja v Limi so doreči elemente novega globalnega podnebnega sporazuma s ciljem, da bi sporazum dokončno sprejeli na podnebni konferenci v Parizu, decembra 2015 ter doseči napredek pri zvišanju ciljev zmanjšanja emisij pred letom 2020. V tem okviru bo treba poiskati ustrezen dogovor glede uresničitve že sprejete obveznosti razvitih držav, da bodo do leta 2020 povečale finančno pomoč za podnebne ukrepe državam v razvoju na sto milijard dolarjev letno ter pregledati in zagotoviti izvajanje do sedaj sprejetih sklepov konferenc pogodbenic na področjih prilagajanja podnebnim spremembam, finančne in tehnološke pomoči državam v razvoju, razvoja in prenosa tehnologij ter na drugih področjih.
Slovenija na podnebni konferenci zastopa stališča, ki so dogovorjena v okviru EU, in so bila 28. novembra sprejeta na Svetu za okolje ter 7. novembra na Svetu za ekonomske in finančne zadeve. V okviru priprave novega podnebnega sporazuma pa bo Slovenija zastopala tudi stališča, ki jih sprejela vlada in junija lani tudi državni zbor. In sicer Slovenija pozdravlja intenzivne priprave novega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2020, ki bi moral biti sprejet v Parizu leta 2015 in se pridružuje stališču skupine EU držav članic pri zavzemanju za ambiciozno stališče EU na področju podnebne politike. Finančne posledice sprejetja novega globalnega Sporazuma 2015 bodo za EU in države članice v mejah podnebno-energetskega okvira EU za leto 2030 ter izvedbene zakonodaje. EU in države članice bodo cilj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030 glede na leto v najkrajšem času sporočile Sekretariatu Konvencije ZN, pomenil pa bo skupen prispevek in zavezo EU in držav članic za nov podnebni Sporazum, ki naj bi se začel izvajati po letu 2020. To zavezo si bodo v skladu s sklepi Evropskega sveta države članice in EU pošteno porazdelile med seboj v skladu z relevantnimi kriteriji.
Pogajanja o tem bodo potekala ločeno, zanje pa bo tudi Slovenija pripravila in dopolnila pogajalska izhodišča k posameznim zakonodajnim predlogom, v katerih bo izpostavila svojo specifiko in finančne omejite pri prevzemanju zavez znotraj EU.
Zaveza razvitih držav za finančno pomoč državam v razvoju v višini sto milijard dolarjev letno do leta 2020 bo odvisna od rezultata mednarodnih pogajanj za sklenitev novega podnebnega sporazuma. EU in države članice ter ostale razvite države sveta so si v okviru pogajanj za nov podnebni sporazum enotne, da bodo ta sredstva poskušale zagotoviti do leta 2020, seveda v skladu z zmožnostmi posameznih razvitih držav. To za Slovenijo pomeni, da bo zaradi trenutne zaostrene finančne situacije v nekaj naslednjih letih zelo omejena pri prevzemanju zavez glede povečanja podnebnih finančnih sredstev za države v razvoju. Slovenija bo poskušala zagotoviti ustrezen prispevek samo v skladu z dejanskimi finančnimi zmožnostmi. (pb)