Avgusta cene elektrike poskočile v Srbiji, Sloveniji in Franciji, znižale pa se na Švedskem in v Španiji.
Iz poročila o gibanju cen električne energije in plina, ki jih redno mesečno v 23 evropskih prestolnicah spremlja združenje , v katerem so Vaasaett, E.-control in madžarski energetski regulator, izhaja, da je bilo avgusta na evropskih energetskih trgih kar nekaj sprememb, pri čemer izstopa dvig cen v Srbiji za 4,5 odstotka zaradi podražitve energije, 2,6 –odstotni dvig cen v Sloveniji na račun zvišanja prispevkov za obnovljive vire, 2-odstotni dvig cen v Franciji in za enak odstotek znižanje cen na Švedskem in v Španiji. Razlike v ceni električne energije med posameznimi državami so še vedno zelo velike, pri čemer se lahko vsota, ki jo za kWh plačujejo odjemalci v posamezni državi, razlikuje do 149 odstotkov. Tako so morali za kWh avgusta največ odšteti prebivalci Kopenhagna (30,25 centa) in Berlina (29,37 centa), najceneje pa je kWh stala prebivalce Beograda (6,22 centa) in Budimpešte (12,13 centa). V povprečju je bilo treba v 23 spremljanih državah za kWh odšteti 18,25 centa, v Sloveniji, ki se nahaja v spodnjem delu razpredelnice, pa je avgusta cena za kWh znašala 15,09 centa in je bila tako za dobre tri cente pod evropskim povprečjem.
Nekoliko drugačna slika velja za cene zemeljskega plina, ki ga daleč najdražje plačujejo v Stockholmu (20,81 centa za kWh). Na drugem mestu je Kopenhagen z 9,71 centa za kWh, na tretjem pa Lisbona z 8,19 centa za kWh. Ljubljana na tej lestvici zaseda šesto mesto in z 7,25 centa za KWh presega povprečje 23 spremljanih držav, ki znaša 6,98 centa.
Zanimiv je tudi vpogled v razdelitev končne cene električne energije in plina, iz katerega izhaja, da stroški same energije v končnem računu pri električni energiji v povprečju znašajo zgolj 38 odstotkov končne cene, različne dajatve in davki pa dobrih 29 odstotkov. Preostanek denarja v končni ceni je namenjen za poravnavo stroškov omrežja. Pri tem je zanimiva izjema danska prestolnica, kjer stroški energije dosegajo zgolj desetino končne cene, dajatve in davki pa vrtoglavih 69 odstotkov.
Na področju zemeljskega plina številke govorijo nekoliko bolj v prid proizvajalcem, saj cena energije znaša 52 odstotkov končne cene, 23 odstotkov gre za davke in dajatve, 25 odstotkov pa za omrežnino.
Z drugimi besedami to pomeni, da je od dogajanj na trgu odvisna zgolj približno polovica končne cene, druga polovica pa je v rokah vlad posameznih držav, ki določajo višino davkov, dajatev in trošarine. (bj)