Strategija tlakuje pot razvoju ukrepov na ravni EU za vozila z nizkimi emisijami in brez njih ter alternativna goriva z nizkimi emisijami. Oblikovana je bila z namenom ohranitve konkurenčnosti Evrope na tem področju ter prožnega odzivanja na vse večje potrebe po mobilnosti ljudi in dobrin.
Strategija vzpostavlja jasna in pravična vodila vsem državam članicam EU, ki bodo omogočila, da se bodo države dobro pripravile na prihodnji razvoj na tem področju. K temu cilju bo svoj delež prispevala tudi Energetska unija. Strategija o mobilnosti z nizkimi emisijami uokvirja iniciative komisije, ki jih ta načrtuje v prihodnjih letih, in navaja področja, kjer je možnosti raziskav še veliko. Prav tako obravnava z mobilnostjo povezana področja in možnosti sinergij. Predstavlja torej eno od orodij za modernizacijo evropskega gospodarstva in za okrepitev notranjega trga.
Strategijo sestavljajo trije ključni elementi. Prvi izmed teh je povečanje učinkovitosti prometnega sistema z uporabo kar največ digitalnih tehnologij in spodbujanjem prehoda na promet s čim manj izpusti. Nadalje strategija izpostavlja pospešitev razvoja alternativnih goriv z nizkimi emisijami, kot so napredna biogoriva, obnovljivi viri energije in obnovljiva sintetična goriva. Prav tako si bo EU tudi v prihodnje prizadevala premagovati ovire za elektrifikacijo tovornega prometa. Strategija zastavlja tudi prehod na nizko- oziroma brezogljična vozila, za kar pa bodo najprej potrebne izboljšave motorja z notranjim izgorevanjem.
Ključni za uresničevanje te strategije so mesta oziroma lokalne skupnosti. Te že danes uresničujejo pobude nizkoogljičnih in alternativnih goriv za vozila, spodbujajo prehod k aktivnemu potovanju, kot sta kolesarjenje in hoja. Prav tako spodbujajo uporabo javnega prometa, sistem izposoje mestnih koles in souporabe vozil. Vse to namreč zmanjšuje prometne zastoje in onesnaženost mest. Ne nazadnje pa strategija ponovno izpostavlja še zavezo EU za zmanjšanje izpustov iz letal in ladijskega prometa.
Ko bo strategija enkrat zaživela tudi v praksi, bodo prebivalci mest v EU občutili številne koristi. Med drugim izboljšanje zraka, zmanjšanje hrupa, manjšo gnečo in povečanje varnosti. Uporabniki tovrstnih vozil bodo dobili bolj učinkovita in manj potratna vozila, boljšo infrastrukturo za alternativna goriva, boljše povezave med različnimi oblikami prometa in večjo varnost ter manj zamud, predvsem zaradi uporabe sodobnih digitalnih tehnologij. Boljše informacije jim bodo namreč omogočile dnevni izbor načina potovanja, in sicer glede na potrebe tistega dne.