Kot je znano, je predlog Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, vlada prejšnji teden že podprla in ga posredovala v nadaljnjo proceduro. Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo mag. Tina Sršen je na včerajšnji seji odbora za infarstrukturo, okolje in prostor ponovila dosedanja stališča, in sicer, da je prav, da država pred nesorazmernimi dvigi na položnicah zaščiti ljudi, ki so v preteklosti sprejemali pravilne investicijske odločitve. Analize, s katerimi razpolaga ministrstvo po njenih besedah namreč kažejo, da bodo pri gospodinjskem odjemu z lastnimi sončnimi elektrarnami in pri gospodinjskih odjemalci sončnimi elektrarnami in toplotnimi črpalkami, na letni ravni dvigi na položnicah presegli 200 odstotkov. Pri tem gre za nesorazmeren dvig pri najbolj ranljivi odjemni skupini, ki je bil vpeljan brez ustreznega prehodnega obdobja, niti ni bilo pri tem zasledovano načelo postopnosti pri prehodu iz enega v drug omrežninski sistem. Kot je poudarila, morajo vse državne politike, tudi omrežninska, zasledovati temeljni cilj čimprejšnjega prehoda v podnebno nevtralno družbo, nujen ukrep tega pa je spodbujanje investicij v čiste tehnologije ter pravičen energetski prehod za vse državljane. Vlada se, kot je dejala, ob tem seveda zaveda neodvisnosti nacionalnega regulatorja, a tudi ta neodvisnost mora delovati v okvirih višjih državnih strateških podnebno-energetskih ciljev. Zato v vladi podpirajo ukrepe, ki ščitijo tiste, ki so v preteklosti vlagali v čiste tehnologije, pred nesorazmernimi učinki javnih dajatev, prav tako pa dajejo tudi jasen signal tistim, ki se za investicije še niso odločili, da je država resna pri svojih podnebnih ciljih. Glede amandmaja NSi, da naj bi v zakon vnesli takšno ureditev tudi za gospodarstvo, pa je dejala, da tovrstne rešitve ne podpirajo, saj bi ta zagotovo predstavljala nedovoljeno državno pomoč, posledice takšne nedovoljene državne pomoči pa bi bile težko popravljive.
Je pa v zvezi s predlogom omenjenega zakona vrsto pomislekov izrekla predstavnica zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je dejala, da so predlog zakona v okviru svojih poslovniško določenih nalog temeljito proučili in ugotovili kar nekaj neskaldnosti. Kot je dejala, določbe predloga zakona, ki pomenijo določanje tarifnih postavk in omrežnine, pomenijo urejanje vsebine, ki se ureja v splošnem aktu nacionalnega regulativnega organa, in zato niso v skladu z ustavnimi načeli pravne države, pa tudi ne z načelom delitve oblasti, niti z direktivo Evropske unije, ki ureja pravila notranjega trga električne energije. Glede na to, da ukrepi veljajo za mesec januar in februar tega leta, pa je tudi opozorila, da je retroaktivna veljava določb možna le, če je utemeljena z javno koristjo, brez katere ni mogoče doseči cilja, ki se zasleduje s predlogom zakona, in če se s tem ne posega v že pridobljene pravice. Poleg tega bi bilo treba tudi preveriti, ali predlog zakona enako obravnava položaj vseh subjektov, za katere naj bi veljal. Se pa v zakonodajno-pravni službi strinjajo, da bi se v primeru, da bi predlagana ureditev veljala tudi za gospodarstvo, zastavilo tudi vprašanje skladnosti s pravili prava EU o državnih pomočeh.