Slovenski odjemalci so v prvih enajstih mesecih minulega leta iz prenosnega omrežja prevzeli dobrih 10 TWh ali natančneje 10.022,2 GWh električne energije, kar je bilo za 10,3 odstotka manj kot v enakem obdobju leta prej in tudi za 7,5 odstotka manj od prvotnih bilančnih napovedi. Zmanjšan odjem je bilo zaznati v obeh ključnih spremljanih skupinah, in sicer se je odjem neposrednih odjemalcev v opazovanem obdobju zmanjšal za tretjino, pri čemer so ti skupaj prevzeli »le« 776,1 GWh električne energije. Za 8,6 odstotka je bil v primerjavi z letom 2022 v prvih lanskih enajstih mesecih manjši tudi odjem distribucijskih podjetij, ki so od začetka leta do konca novembra skupaj prevzela 8.878,4 GWh električne energije. Razlogov za manjši odjem iz prenosnega omrežja je več, med pomembnejšimi pa je predvsem občutno manjši odjem energetsko intenzivne industrije (Talum, Ruše, Jesenice), upad gospodarskih dejavnosti in uvedba samooskrbnih elektrarn, delež pa gre verjetno pripisati tudi okrepitvi ukrepov povezanih s povečanjem energetske učinkovitosti. Ugodna hidrologija na Soči je sicer omogočila intenzivnejše obratovanje naše edine črpalne elektrarne Avče, ki je za potrebe črpanja v opazovanem obdobju prevzela 367,7 GWh in tako primerjalne podatke z letom prej presegla za dobro petino.
Zaradi manjšega odjema smo lahko v prvih enajstih mesecih lanskega leta 9.577,7 GWh električne energije izvozili v sosednje elektroenergetske sistema (za 21 odstotkov več kot leta 2022), iz tujine pa smo za pokritje vseh potreb uvozili 8.213,6 GWh (za 11,5 odstotka manj kot leto prej).