Energetika

Odjem na območju Gornje Radgone se povečuje

Na območju Gornje Radgone je bilo lani distribuirane za 1,9 odstotka več električne energije, skupna obračunska moč pa je bila za 0,8 odstotka višja kot v letu 2014.

Odjem na območju Gornje Radgone se povečuje

Območna enota Gornja Radgona pokriva območje 13 občin, na 460 km2 velikem območju in ima več kot 2.000 kilometrov oziroma več kot 12 odstotkov skupne dolžine distribucijskega omrežja Elektra Maribor. Je hkrati najmanjša izmed petih območnih enot Elektra Maribor, oskrbuje pa več kot 19.000 odjemalcev ali skoraj devet odstotkov vseh odjemalcev Elektra Maribor.

V letu 2015 je Elektro Maribor na tem območju distribuiral 176 GWh električne energije, kar predstavlja več kot osem odstotkov skupne distribuirane energije na območju Elektra Maribor. Poleg naraščajočega odjema je na tem območju značilno tudi naraščanje števila razpršenih proizvodnih virov, pri čemer je konec minulega leta ta delež znašal že 13 odstotkov.

Omenjeni trendi tudi na tem območju zahtevajo dodatna vlaganja, glavne smernice pri določanju prednostnega seznama investicij pa so povečanje robustnosti obstoječega omrežja, zmanjšanje zunanjih vplivov na omrežje, reševanje slabih napetostnih razmer in povečevanje prenosnih zmogljivosti omrežja za priključevanje novih odjemalcev.

Lani za naložbe na tem območju 1,9 milijona evrov, letos pa še približno toliko

Elektro Maribor je lani za naložbe na območju Območne enote Gornja Radgona porabil 1,9 milijona evrov, letos pa naj bi zanje namenili še dodatnih 1,8 milijona. V okviru letošnjega investicijskega načrta naj bi tako kablirali 20 kilometrov nizko in srednje napetostnih vodov, zgradili ali obnovili dobrih pet kilometrov nizko in srednjenapetostnih zračnih vodov, obnovili osem obstoječih in zgradili šest novih transformatorskih postaj, zamenjali ali zaradi kabliranja odstranili 1.246 drogov in priključili dodatnih 1.150 merilnih mest v sistem naprednega merjenja.

Med večjimi letošnjimi naložbami na tem območju gre izpostaviti predvsem naslednje projekte. Načrtujejo izgradnjo nove 20 kV kabelske povezave med TP Veržej 2 in TP Bunčani, v skupni dolžini 2.360 metrov. S tem bo omogočeno dvostransko prenapajanje 20 kV distribucijskih daljnovodov med RTP Radenci, 20 kV izvod Ljutomer, na katerega je posredno priključenih 1.300 odjemalcev in RTP Ljutomer, 20 kV izvod Ljutomer, na katerega je posredno priključenih 1.344 odjemalcev. Z načrtovano investicijo, ki je ocenjena na 128 tisoč evrov, bodo izboljšali predvsem kakovost dobavljene električne energije.

Za zagotovitev kakovostne dobave električne energije obstoječim odjemalcem v naselju Lukavci v občini Križevci pri Ljutomeru načrtujejo izgradnjo nove kabelske montažne pločevinaste transformatorske postaje TP Lukavci 5. Vključitev TP v nizkonapetostno omrežje bodo izvedli s tremi novimi izvodi, ki bodo skoraj v celoti izvedeni z zemeljskimi kablovodi, v skupni dolžini 1.500 metrov. Po vključitvi nove TP bodo demontirali 45 dotrajanih nosilnih lesenih drogov, 9 dotrajanih A-drogov, 1.220 metrov golih tokovodnikov ter 810 metrov samonosnih kabelskih snopov.  Omenjeni objekt je že v izgradnji, dela bodo končana še ta mesec, predvidena vrednost investicije pa je 148.500 evrov.

Iz enakih razlogov načrtujejo tudi izgradnjo nove transformatorske postaje TP Cerovec 2 v naselju Cerovec v občini Ormož. Tudi njeno vključitev v omrežje bodo izvedli s tremi novimi izvodi, ki bodo delno izvedeni z zemeljskimi kablovodi v skupni dolžini 300 metrov, preostali del pa v prostozračni izvedbi s samonosnim kabelskim snopom v skupni dolžini 490 metrov. Po vključitvi nove TP bodo demontirali 15 dotrajanih nosilnih lesenih drogov, 500 metrov golih tokovodnikov in 55 metrov samonosnih kabelskih snopov. Tudi gradnja tega objekta gre h koncu, zanj pa bodo porabili 151.000 evrov.

Med večjimi letošnjimi načrtovanimi deli na območju Gornje Radgone gre omeniti še nadaljevanje projekta vključevanja odjemalcev v sistem naprednega merjenja, pri čemer naj bi letos vanj vključili še dodatnih 1.150 merilnih mest. Opravili pa bodo tudi skoraj 1.000 pregledov obstoječih merilnih mest. V sistem naprednega merjenja je bilo sicer konec minulega leta vključenih že 59 odstotkov vseh merilnih mest na tem območju.

Brane Janjič
O avtorju