Forum o regulativnih spremembah za vzpostavitev nove vloge na trgu Aktivni odjemalec.
Razprava na včerajšnjem forumu En.brunch 018, ki ga je v sklopu TechExpa na Celjskem sejmu pripravila Energetika.NET, se je vrtela okrog predloga, ki ga je glede sprememb na omenjenem področju pripravila Agencija za energijo in je trenutno še v razpravi.
Agencija naj bi usmeritve regulatorja pripravila do jeseni, do konca leta pa naj bi bile sprejete evropska direktiva in uredbe, ki jih bodo države članice EU morale v nacionalno zakonodajo prenesti do leta 2022.
Na omenjenem forumu so kot govorniki sodelovali: vodja sektorja za razvoj in monitoring trga na Agenciji za energijo mag. David Batič; vodja področja prodaje v Robotini Milan Susman; predsednik uprave Elektro Celja mag. Boris Kupec; direktor strateškega inoviranja v GEN-I dr. Dejan Paravan; predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin; direktor področja za obratovanje v Elesu Jurij Klančnik; Andreja Belavič Benedik iz Sektorja za OVE in URE na Ministrstvu za infrastrukturo RS (MzI) in Matjaž Miklavčič iz družbe SODO.
Dogajanja na energetskem trgu ni možno zaustaviti
Udeležence foruma En.brunch 018 je v imenu organizatorjev Celjskega sejma pozdravil Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma. Kot je poudaril, se več kot sto let star koncept oskrbe z električno energijo, ki je temeljil na velikih centraliziranih proizvodnih enotah ter na klasičnem prenosnem in distribucijskem omrežju in na tako imenovanih pasivnih odjemalcih, v tem trenutku dejansko postavlja na glavo. Kljub pomislekom o tem, da je zadeva preuranjena, da se bo podražila oskrba z električno energijo, da se bo poslabšala zanesljivost oskrbe, da je zadeva tehnično neizvedljiva, pa teh sprememb ni možno ustaviti.
Omenil je tudi, da je eden od ciljev EU tudi zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za vse in da bodo sedaj pasivni odjemalci lahko postali tudi proizvajalci z lastnimi obnovljivimi viri energije ali hranilniki energije. Države članice EU morajo zagotoviti, da bodo imeli končni odjemalci pravico do proizvodnje, shranjevanja, porabe in prodaje električne energije na vseh organiziranih trgih, bodisi kot posamezniki bodisi preko združevalcev. Gre za tako imenovane aktivne odjemalce.
Kot je povedal mag. David Batič, daje Agencija za energijo pri pripravi metodologije za regulacijo operaterjev za obdobje 2019‒2021 prioriteto predvsem področju aktivnega odjemalca in obračunavanju na strani aktivnega odjemalca v prihodnosti ter vzpostavitvi trga prožnosti. Na posvetovalna dokumenta, s katerima želi Agencija vzpostaviti učinkovito regulativno okolje za uveljavitev vloge aktivni odjemalec na trgu z električno energijo, so že pridobili povratne informacije s strani relevantnih deležnikov. Te so bile po besedah mag. Batiča dobre in bodo služile za pripravo nove metodologije. Kot je še poudaril, bo ključni rezultat projekta dokument, ki bo predstavljal usmeritve regulatorja na tem področju in ga lahko pričakujemo jeseni.
Spremembe se bodo najbolj odrazile na treh področjih
Klasični način prehoda energije od vira do končnega porabnika, ki se bistveno spreminja ter prehaja iz enosmernega v dvosmerni način pretoka, je omenil tudi Matjaž Miklavčič iz družbe SODO. Kot je poudaril, se bodo spremembe in njihovi vplivi najbolj odrazili na področju obratovanja (izziv, kako pretoke energije ustrezno nadzorovati, uvajanje pametnih omrežij); na področju načrtovanja oz. razvoja omrežja (EIMV v sodelovanju z družbo SODO in distribucijskimi podjetji pripravlja nove kriterije glede na predvidene spremembe); ter na področju zagotavljanja podatkov (uvajanje pametnih števcev).
Kot je povedal Jurij Klančnik, direktor Elesovega Področja obratovanja sistema, tovrstne spremembe v elektroenergetskem sistemu najprej narekuje zakonodaja na tem področju (Evropa nas sili v OVE, e-mobilnost, itn.). Kot drugo je omenil tehnologijo, ki je zmeraj bolj učinkovita (razvoj OVE, hranilnikov energije, itd.). En del uporabnikov električne energije je bolj pasiven, drugi del pa aktiven in kot tak stremi k lastni proizvodnji električne energije, k prilagajanju odjema in podobno. V družbi ELES, ki je na tem področju zelo aktivna, prilagajanje odjemalcev v terciarni regulaciji poteka že od leta 2014. Poleg tega je Klančnik omenil tudi evropske projekte pametnih omrežij, kot so FutureFlow, NEDO, MIGRATE, SINCRO.GRID. Pri teh in drugih projektih ELES aktivno sodeluje in se tako intenzivno pripravlja na izzive, ki so povezani z vzpostavitvijo nove vloge na trgu Aktivni odjemalec.
Pomisleki Zveze potrošnikov Slovenije
Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je poudarila, da bodo potrošniki postali aktivni, če bo to zanje smiselno, če bodo lahko dosegali prihranke, vendar ne na račun udobja. Izrazila je tudi mnenje ZPS, da Agencija za energijo z izvedbenimi akti ne bi smela prehitevati zakonodaje, saj se ta šele pripravlja in usklajuje na evropski ravni. Tu bi morale stvari potekati »z roko v roki«. Če bodo določene rešitve takšne, da bodo šle v korist ponudnikov na trgu, potem lahko tu potrošniki potegnejo »ta kratko«. Kot je še poudarila, smo potrošniki vsi, ne le aktivni odjemalci. Zakonodaja je drugačna do potrošnikov in ponudnikov, kar je treba upoštevati in proaktivne potrošnike nagraditi.
Andreja Belavić Benedik z MzI je dejala, da v Sloveniji še nimamo zakonodaje, ki bi omogočala aktivnega odjemalca, saj se čaka na sprejem direktiv na ravni EU. Čeprav se čaka na Evropsko komisijo in Evropski parlament, morajo tudi države članice aktivno sodelovati. Izrazila je tudi pričakovanje, da bodo evropska direktiva in uredbe ugledale luč sveta vsaj do konca tega leta, kar pomeni, da jih bodo morale države članice nato do konca leta 2022 prenesti v nacionalno zakonodajo.
Nadalje je sogovornica z MzI omenila, da bo aktivni odjemalec, ki bo imel lastno napravo za proizvodnjo električne energije, prej ali slej moral imeti tudi nek manjši hranilnik energije, ki bo v pomoč tako pametnim omrežjem kot aktivnemu odjemu. Aktivni odjemalec bo dobil dovolj informacij s strani svojega dobavitelja električne energije. Če bo npr. aktivni odjemalec imel možnost, da v primeru viškov energije svojo proizvedeno energijo usmerja v lasten hranilnik, bo moral biti za to nagrajen. Tudi to naj bi po besedah sogovornice implementirali v zakonodajo.
Slovenija ima močno tradicijo delovanja
S tezo, da na tem področju ne smemo prehitevati Evropske zakonodaje, se ni strinjal dr. Dejan Paravan iz družbe GEN-I. Svoje stališče je podkrepil z dejstvom, da ima Slovenija izjemno močno tradicijo delovanja na področju elektrotehnike in elektroenergetike. Nadalje je izpostavil dejstvo, da smo zelo uspešni pri izvajanju razvojnih projektov na evropski ravni. Omenil je družbo Robotino kot dejansko gonilo razvoja in napredka v Sloveniji, pa tudi druga uspešna podjetja, ki so izvozno naravnana. Poudaril je tudi, da imamo v Sloveniji po podatkih WEC drugo najbolj zanesljivo elektroenergetsko omrežje na svetu.
Poleg tega je dr. Paravan menil, da se ni treba bati, da bi bili potrošniki oškodovani. Potrošnik ima pravico do izbire in vsa regulativa v predlogu Agencije gre v smeri postopnega in samovoljnega vključevanja uporabnikov v sisteme. Tisti, ki se ne bodo vključili, pa pri tem ne bodo oškodovani. Strinjal se je, da je treba potrošnike k proaktivnosti spodbuditi z nagrajevanjem. Pri novem načinu delovanja pa morajo biti ustrezno nagrajeni ne samo aktivni odjemalci, ampak vsi deležniki, vključno s sistemski operaterji. Ob tem je pohvalil napore Agencije za energijo, saj po njegovem mnenju na tem področju deluje proaktivno.
V nadaljevanju je mag. Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje poudaril, da se strinja z večino povedanega na tem forumu, razen s tezo, da so vsi odjemalci v enakopravnem položaju, kar gotovo ne drži. Menil je tudi, da pri prehodu na nove razmere na trgu samo pametna omrežja ne bodo dovolj. Po njegovem je potrebna tudi ustrezna družbena klima, socializacija in še kaj. Opozoril je tudi, da je uvajanje sodobnih tehnologij breme, ki se je že v veliki meri prevalilo na distribucijska podjetja.
Odjemalci se radi odločajo na napredne storitve
Da takšnega odjemalca, ki se prilagaja trenutnim potrebam elektroenergetskega omrežja, v Sloveniji glede na obstoječ sistem na tem področju še ni, je poudaril tudi Milan Susman iz družbe Robotina. Po njegovem mnenju se razvoja na tem področju ne da zaustaviti. Pri tem bodo ključni motivatorji nižji stroški energije in dobro definirano podporno okolje, ki trenutno žal porajajo veliko strahu med uporabniki.
Za Robotino kot poslovni subjekt so spremembe direktive in regulative pomembne in dobrodošle, saj jim bodo omogočile, da tudi v Sloveniji začnejo ponujati rešitve, ki se jih na nekaterih tujih trgih že trži. V Robotini na osnovi lastne krmilne tehnologije razvijajo izdelke in rešitve, ki omogočajo upravljanje in nadzor električne energije v stavbah, torej na nivoju odjemalcev. Njihove naprave omogočajo nadzor in porabo električne energije ter prinašajo koristi tako dobavitelju kot odjemalcu električne energije.
Poleg tega je Susman omenil tudi t. i. nižanje kritičnih tarif na način zamika porabe energije v času, to je takrat, ko je to cenovno najbolj ugodno tako za dobavitelja energije kot odjemalca. Te storitve oz. rešitve so že implementirali v pilotskih projektih doma in v tujini (Avstrija, Nemčija, Ciper). Po njihovih izkušnjah se odjemalci radi odločajo za napredne storitve, pri katerih se na eni strani vključujejo obnovljivi viri energije, na drugi strani pa se spodbuja odjemalce, da so aktivni na elektroenergetskem trgu.