Odlična nuklearka zahteva odlično posadko

Odlično usposobljeni in visoko motivirani jedrski strokovnjaki imajo kot odgovorni subjekti in nosilci jedrske varnosti na tem področju nedvomno ključno vlogo, pojasnjuje prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko v Inštitutu Jožef Stefan (IJS). Zadostnega števila odličnih strokovnjakov pa ni moč zagotoviti čez noč, ampak je potreben dolgoročni razvoj kadrov, ki se začenja že veliko let poprej.  

Kakšen pomen pripisujete znanju, izobraževanju in kadrom na področju jedrske tehnike? Kako le-ti vplivajo na jedrsko varnost?  

»Jedrska energija še vedno sodi med kompleksne in zahtevne tehnologije. Odlično izobraženi in visoko motivirani kadri na čisto vseh ravneh, naj si bo v jedrski elektrarni, v upravnih organih in v raziskovalno izobraževalni sferi, so ključni za dolgoročno varno rabo.  

Najbolj varna je odlična jedrska elektrarna z odlično posadko. Tudi z odlično posadko v dobri elektrarni bi se osebno počutil dovolj varno. Zagotovo pa bi odsvetoval odlično elektrarno s slabo posadko.  

Vedno me razveseli, ko se lastniki jedrskih elektrarn pohvalijo z investicijami v novo in boljšo opremo. Še bolj pa bi me veselilo, če bi se večkrat pohvalili tudi z investicijami v izobraževanje kadrov in razvoj novega znanja, torej v raziskave.«  

Kateri so poglavitni izzivi, ki se pojavljajo glede človeških virov na področju jedrske energetike, tako v svetu kot pri nas? Kakšne zahteve se zastavljajo na tem področju?  

»Ključni izzivi s človeškimi viri so v razvitem svetu podobni v vseh visokotehnoloških panogah. Generacije mladih se številčno zmanjšujejo, med njimi pa je vse manj zanimanja za študij naravoslovja in tehnike. V jedrski energetiki smo ob tem priča še zamenjavi generacij in razmeroma močni negativni družbeni stigmatizaciji jedrske energije, ki traja že desetletja.  

Energetika (tudi jedrska) ter oskrba s hrano in vodo sodijo med ključne strateške izzive današnje civilizacije. Preživetje in nadaljnji trajnostni razvoj enostavno potrebujeta rešitev teh izzivov. Če torej s trajnostnim razvojem, varovanjem okolja in borbo proti globalnemu segrevanju mislimo resno, bomo naše najboljše mlade kadre usmerili v reševanje tovrstnih izzivov. Tudi v nadaljnji razvoj varne rabe jedrske energije.«  

Kako na razvoj na področju jedrske tehnike, predvsem glede izobraževanja in kadrov, vplivajo posledice nesreče v Fukušimi? Je ta dogodek morda spodbudil kakšna drugačna razmišljanja, morda kaj pospešil ali zavrl?  

»Posledice cunamija v jedrski elektrarni Fukušima bi lahko bile bistveno manjše, če bi se lastniki in upravni organi že leta ali morda celo desetletje prej odločili drugače. Znanja in tehnologije, ki bi omogočile bistveno bolj učinkovito obrambo, so bile namreč že dalj časa na voljo.  

Ponovno bi želel poudariti, da je bila posadka v elektrarni odlična. Z omejenimi sredstvi, ki so jim bila na voljo, so nesrečo obvladali z zmernimi posledicami za okolje in brez smrtnih žrtev ali resnih zdravstvenih težav zaradi radioaktivnega sevanja. Naj omenim samo to, da so pomanjkanje električne energije med drugim reševali tudi s prenašanjem akumulatorjev iz svojih avtomobilov.  

V stroki se po Fukušimi oblikuje jasen konsenz, da je za večjo varnost jedrskih elektrarn potrebno močno okrepiti tudi izobraževanje in varnostno kulturo odločevalcev. Torej predvsem lastnikov, upravnih organov in vsaj do neke mere tudi politikov.«  

Kakšno je trenutno stanje na področju izobraževanja tovrstnih kadrov pri nas? Koliko študentov je trenutno vpisanih na posameznih stopnjah študija, od kje prihajajo?  

»Študij jedrske tehnike je v Sloveniji mogoč le na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki poteka v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan. Izobražujemo bolonjske magistre in doktorje znanosti s področja jedrske tehnike. V letu 2012/13 smo prvič vpisovali v magistrski študij. Vpisanih je 6 študentov.  

V treh letnikih doktorskega programa imamo vpisanih 11 študentov (6 iz tujine: Francija, Makedonija, Španija, Kitajska, Romunija). V dobrih petindvajsetih letih obstoja doktorskega študija pa je do danes doktoriralo že 35 študentov (2 iz tujine). Magistrski in doktorski študij jedrske tehnike na FMF sta mednarodno priznana in vključena v združenje ENEN (European Nuclear Education Network), ki povezuje več kot 60 evropskih univerz s programi jedrske tehnike. V okviru izmenjav ENEN sta trenutno na Inštitutu Jožef Stefan tudi magistrska študenta iz Barcelonske Politehnike in Tokijskega inštituta za tehnologije.«  

Miro Jakomin

Več o tem v naslednji številki tiskane revije Naš stik.