Na Brdu pri Kranju je danes potekala druga konferenca Energetika in okolje 12, katere rdeča nit je bila integracija energetskih in okoljskih rešitev.
Uvodoma sta udeležence nagovorila minister za energijo, rudarstvo in industrijo BiH Erdal Trhulj in direktor direktorata za energijo Julijan Fortunat. Ugledni gost iz Bosne in Hercegovine je poudaril, da se njihova država nahaja v fazi celovitega prestrukturiranja energetskega sektorja, v okviru katerega postavljajo tudi nove zakonodajne okvire, ki bi njihovo ureditev energetskega področja približala evropski. Na ta način želijo tudi povrniti zaupanje tujih investitorjev, saj je ravno energetika ena tistih panog v Bosni in Hercegovini, ki ustvarja zelo dobre izvozne rezultate. Kot je še povedal, proizvodnja električne energije v BiH že sedaj temelji na hidroenergiji, ki zagotavlja 53 odstotkov vse proizvodnje, pri čemer pa bi si želeli ta delež v prihodnje še povečati. Trenutna izkoriščenost blizu tisoč vodotokov je namreč le 37-odstotna,tako da je priložnosti tudi za tuje investitorje še dovolj. Drugače pa se v BiH lahko pohvalijo še z bogatimi zalogami premoga, ki bo po besedah Erdala Trhulja, kljub usmeritvi v povečanje deleža obnovljivih virov, tudi v prihodnje pri zagotavljanju nemotene oskrbe njihove države še igral zelo pomembno vlogo.
Da je uskladitev energetske zakonodaje z evropskimi direktivami, zlasti vsemi smernicami iz tretjega svežnja ukrepov, tudi naša prednostna naloga, je v nadaljevanju izpostavil direktor direktorata za energijo Julijan Fortunat. Kot je dejal, nas na energetskem področju čaka še veliko dela, zlasti pri pripravi dobrih projektov, za katere je mogoče dobiti tudi evropska investicijska sredstva. Signali iz Bruslja za naslednjo finančno perspektivo v smeri spodbujanja zelenih tehnologij in učinkovite rabe energije so zelo pozitivni, možnosti pa se kažejo tako na področju OVE in URE kot pri gradnji plinskega in elektroenergetskega omrežja. PRI tem se govori o 200 milijardah evrov potrebnih naložbah v energetiko, pri čemer naj bi delež javnih sredstev znašal dobrih 9 milijard, preostanek pa naj bi zagotovili s pomočjo zasebnega kapitala in sredstev mednarodnih bank. V zvezi s projektom TEŠ 6 je Julijan Fortunat dejal, da je nova vlada oziroma ministrstvo temeljito preučilo vse razloge za in proti in jih še proučuje, pri čemer pa ocene kažejo, da je projekt v takšni fazi, da ga je brez izjemne gospodarske škode zelo težko ustaviti. Marjeta Peterlin iz ministrstva za kmetijstvo in okolje, pa je v nadaljevanju poudarila, da je prednostna usmeritev v naložbe, ki bodo obarvane zeleno, ter znotraj ministrstva napovedala tudi ustanovitev posebnega direktorata za trajnostni razvoj, ki naj bi usklajeval delo na tem področju med različnimi ministrstvi na horizontalni ravni.
Nujno usklajevanje z javnostjo v začetnih fazah priprave projektov
V nadaljevanju konference je beseda tekla predvsem o ovirah, s katerimi se pripravljalci infrastrukturnih projektov in tudi predstavniki različnih civilnih organizacij srečujejo pri svojem vsakdanjem delu in življenju. Tako je dr. Janez Marušič izpostavil, da je pri nasprotovanju umeščanju energetskih objektov v prostor zmotno videti, da gre za nasprotovanja povezana z določeno lokacijo in specifičnim projektom. Po njegovi oceni gre za precej globlji odnos, ki ima korenine v sektorskem odločanju in pomanjkanju celovitega strateškega prostorskega načrtovanja, ki bi deloval povezovalno in s pomočjo najširše obravnave različnih možnosti združil interese posameznih skupin. Podobnega mnenja je bil tudi dr. Matjaž Mulej, ki je dejal, da družbeno odgovorno ravnanje, ki je zapisano tudi v evropskih smernicah, dejansko prinaša koristi vsem deležnikom, pri čemer v zvezi z njim zapisana načela ne pomenijo nič drugega kot racionalno in k trajnostnemu razvoju usmerjeno ravnanje. Zanimive so bile tudi ugotovitve Gordane Ljubič, ki je v prvi vrsti opozorila na našo precej zapleteno zakonodajo, saj gradnjo objektov ureja kar 50 različnih zakonov, k temu pa je treba dodati še vrsto podzakonskih aktov in različnih tehničnih predpisov. Da bi bile zadeve še bolj zapletene, je pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj in izpeljavi številnih postopkov opaziti pomanjkanje znanja, in sicer tako s strani investitorjev kot tudi uradnih oseb. Kako pravzaprav razrešiti ta gordijski vozel, so skušali odgovoriti udeleženci vozlišča o aktualnih energetskih projektih in vplivu novih tehnologij, pri čemer je bilo rečeno, da elektroenergetska podjetja v nasprotju s splošnim prepričanjem veliko pozornosti namenjajo tudi iskanju ustreznejših in družbeno sprejemljivejših rešitev. Tako se v svetu in tudi pri nas krajinski arhitekti in oblikovalci veliko ukvarjajo tudi s samo obliko daljnovodnih stebrov in energetskih postrojev ter proučujejo različne vplive energetskih objektov na okolje. Skupna ugotovitev razprav pa je bila, da je za uspešno rešitev problemov bistvenega pomena vključevanje vseh deležnikov in javnosti v najzgodnejše faze priprave posameznih projektov.
Brane Janjić