Do konca februarja 2013 poteka javna razprava o sistemu EU za trgovanje z emisijami (EU ETS).
Za odpravo vedno večjega strukturnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem ter da bi se pridobilo mnenje zainteresiranih strani, je Evropska komisija odprla javno razpravo o sistemu EU ETS. Sistem je bil vzpostavljen, da bi pospešil zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način ter tako spodbujal energetsko učinkovitost in razvoj zelenih tehnologij.
Komisija je opredelila šest okvirnih možnosti za strukturne ukrepe v okviru sistema EU ETS, in sicer: povečanje cilja EU glede zmanjšanja emisij na 30 odstotkov v letu 2020, ukinitev številnih pravic v fazi 3, predčasen pregled letnega linearnega faktorja zmanjšanja, razširitev področja uporabe EU ETS na druge sektorje, omejitev dostopa do mednarodnih dobropisov ter diskrecijski mehanizmi uravnavanja cen. Predlagani strukturni ukrepi so zajeti tudi v Poročilu Komisije o stanju na evropskem trgu ogljika v letu 2012.
Kot nujen prvi korak je Komisija predlagala zamrznitev količin za prodajo na dražbi. Od 1. januarja 2013, ko se bo začela tretja faza sistema EU ETS, bo prodaja na dražbi postala glavni način dodeljevanja pravic do emisije podjetjem. Komisija je julija objavila osnutek prihodnje spremembe uredbe o dražbi pravic v okviru sistema EU ETS, ki bo odložila prodajo določene količine pravic do emisije na dražbi. Po začetnih razpravah z državami članicami v Odboru EU za podnebne spremembe in javnem posvetovanju Komisija predlaga, da se za 900 milijonov zmanjša število pravic, ki bodo v letih 2013–2015 prodane na dražbi, in za enako število poveča število pravic, ki bodo prodane na dražbi pozno v tretji fazi. S takšno zamrznitvijo bo v kratkoročnem obdobju, ko povpraševanje ostaja zelo nizko, na dražbi ponujenih manj pravic. Pozneje, ko naj bi se povpraševanje povečalo, pa bo na voljo več pravic.
Z EU ETS sta bila vzpostavljena delujoča tržna infrastruktura in likvidni trg, pri čemer je bil v celotni EU oblikovan signal glede cen ogljika. To je prispevalo k dejanskemu znižanju emisij v skladu s cilji EU za leto 2020. Vendar so zaradi vpliva krize skupaj z več regulativnimi določbami, povezanimi s prehodom v fazo 3, nastala resna kratkoročna neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, ki imajo lahko dolgoročne posledice. Če ta neravnovesja ne bodo obravnavana, bodo resno vplivala na možnost, da se v okviru EU ETS stroškovno učinkovito doseže cilj ETS v prihodnjih fazah, v katerih bo treba izpolniti bistveno bolj zahtevne domače cilje glede emisij v primerjavi s sedanjimi cilji. ETS, ki je osrednji steber evropske podnebne politike, je zasnovan kot tehnološko nevtralen, stroškovno učinkovit in usklajen sestavni del notranjega trga in zlasti notranjega energetskega trga. Zato Komisija predlaga ukrepe na dveh področjih.
V zvezi s hitrim povečanjem ponudbe pri prehodu v fazo 3 predlaga spremembo časovnega načrta za dražbe ter poziva odbor za podnebne spremembe, da pred koncem leta predloži mnenje o osnutku spremembe uredbe o dražbi, da se udeležencem na trgu zagotovi zanesljivost. Za odpravo pravne negotovosti je Parlament in Svet pozvala, da nujno sprejmeta predlagano spremembo direktive EU ETS, s katero bi izrecno pojasnila zadevno določbo11 in Komisiji omogočila hitro sprejetje spremembe uredbe o dražbi.
Drugič pa je po mnenju Komisije strukturne ukrepe treba nemudoma obravnavati in preučiti z zainteresiranimi stranmi. Pri obravnavi se lahko uporabijo ugotovitve iz Načrta za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 in Energetskega načrta za leto 2050. Sprememba profila dražb je le kratkoročen in začasen ukrep, ki bo omogočil stabilnejšo fazo 3 in postopno ustvarjanje presežka. (pb)