V razstavnih prostorih Izobraževalnega centra B&B v Kranju je bila ob slovenskem kulturnem prazniku odprta zanimiva fotografska razstava Odsevi sopotij avtorja dr. Draga Paplerja.
Rdeča nit razstave so najrazličnejši svetlobni efekti, od jutranjega svita do večerne zarje z motivi narave in elektroenergetskih naprav. Ob odprtju je izbor avtorjevih pesmi interpretirala profesorica Ana Peklenik iz Andragoškega centra Slovenije. S tretjo razstavo, ki bo odprta do 24. aprila 2019, avtor obeležuje 40 let domoznanskih, medijskih, znanstvenih in umetniških sopotij.
Doc. dr. Drago Papler se v gospodarski družbi Gorenjske elektrarne ukvarja s svetovanjem na področju raziskav, razvoja, kakovosti in upravljanja z energijo. Kot visokošolski učitelj, docent in znanstveni sodelavec predava na višješolskih, visokošolskih in podiplomskih programih, med drugim tudi na Visoki šoli za trajnostni razvoj B&B in na Izobraževalnem centru elektroenergetskega sistema - ICES.
Kaj vam osebno pomeni ustvarjanje?
Ustvarjanje je širša dimenzija, ki ima na eni strani stroko in razvoj, na drugi pa izobraževanje in znanost. Vse pa sinergijsko povezuje znanje in umetnost. Ustvarjanje in kulturo sem ob slovenskem kulturnem prazniku povezal v projekt Odsevi sopotij z razstavo in pesniškim ustvarjanjem. Motivi elektroenergetskih naprav in narave so bili ujeti v objektiv fotografskega aparata z efekti svetlobe in odsevov.
Kako elektroenergetiko povezujete s kulturo?
Z izobraževalnim centrom B&B, pod okrilje katerega sodita tudi Izobraževalni center energetskega sistema - ICES in Visoka šola za trajnostni razvoj, sodelujem kot predavatelj strokovnih predmetov Energetika, Ekonomika varstva okolja ter Učinkovita raba in obnovljivi viri energije. Vseskozi pa mi je izziv in inspiracija umetniško ustvarjanje v besedi, sliki in filmu. Zato sem elektroenergetiko povezal s kulturo. V pesmi Odsev, po kateri nosi naslov fotografska razstava, sem zapisal: Svetloba je odsev sonca, barva morja je odsev neba, zelena reka je odsev gozda, motiv je odsev pogleda.
Mogoče sem bolj znan po strokovnem in znanstvenem delu na področju energetike in ekonomije, pedagoškem delu in kot medijski človek po publicističnem in video ustvarjanju. Kot sopotnik dogodkov sem manj znan po umetniškem ustvarjanju, ko se v moj notranji svet zapiše misel, esej, pesem, v objektiv pa ujame odseve življenja, narave in stvaritev. Vesel sem, da je pripravila izbor mojih pesmi profesorica Ana Peklenik, ki jih je tudi tenkočutno recitirala.
Kakšen je vaš umetniški pogled na elektriko?
Električna luč je bila znanilec nove dobe, dobe 20. stoletja, ki ga je tako občutno zaznamovala. Elektrika je imela skozi stoletje ne samo praktičnega, ampak tudi simbolni pomen. S prvo elektrifikacijo na začetku stoletja je prinesla luč napredka in pustila velik, neizbrisen pečat. V vsaki vasi, ko je zagorela žarnica, so ljudje vedeli, da imajo elektriko, neko novo silo, novo moč, ki jim sveti v nov čas z novo, nevidno energijo, ki pomaga pri svetlobi in pogonu strojev. Na kratko so dejali: Elektrika daje luč in moč.
Zanimivo, da luč omenjate kar sedemkrat. Kako jo pojmujete?
Luč pojmujem kot duhovnost, ljubezen, zaupanje v nenehni življenjski optimizem, medsebojno komunikacijo, pripomoček in publicistično muzo, poklicno strokovno in razvojno opredelitev v elektroenergetiki, znanstveno raziskovalno in pedagoško delo ter kot umetniško ustvarjanje v besedi in sliki.
Razstava izhaja iz pomenov: luč, svetloba, energija, vse pa se istoveti v Odsevih sopotij. Na nek način želim povezovati tedanje in sedanje pojmovanje električne energije na svoj način. Luč mi ob tehničnem, daje še globlji duhovni in ustvarjalni pomen ter izziv za zavedanje, razmišljanje, ustvarjanje in zgledno življenjsko opredelitev. Luč pojmujem kot duhovnost, ljubezen, zaupanje v nenehni življenjski optimizem, medsebojno komunikacijo in pripomoček, poklicno opredelitev v elektroenergetiki, zgodovinsko raziskovalno - dokumentarno - novinarsko muzo in fotografsko ustvarjanje.
S čim ponazarjate energijo?
Energije ni moč slikati, ker je nevidna, zato sem jo ponazoril z naravno kompozicijo sonca in močnostnih elektrotehničnih naprav kot tudi imenujemo elektroenergetiko. Sončni vzhodi ob daljnovodih in razdelilnih transformatorskih postajah, detajli naprav, sevanje, prodor in razkroj luči so tipični ujeti delčki trenutkov, ko je narava dopustila tudi ponazoritev energije skozi objektiv. V sebi prepletam notranje nevidne elementarne sile - »elektrončke«, ki mi dajejo nenehni izziv in polet med energetiko in znanostjo, med publicistiko in umetnostjo, med pedagogiko in mentorstvom, med ustvarjanjem in ljubeznijo.
Kaj izraža vaš umetniški pogled?
Moj pogled izraža nenehno iskanje v energetski dvopolnosti plusa in minusa, naše narave in vtisov, impresij, ki jih doživljam. Kot sopotnik dogodkov medijskega sveta sem ob gibajočih video slikah v simboličnem ciklusu fotografij našel navdih in inspiracijo v motivih utrinkov svetlobe, sonca, sevanja in energije, ki sem jih ujel v objektiv fotoaparata in izrazil z razpoloženjsko prispodobo z mirujočimi slikami.
Magično moč iščem v najrazličnejših svetlobnih efektih od jutranjega svita do večerne zarje, kjer motivi dobivajo različne barvne odtenke. Med motivi narave so: čebela kot simbol življenja, ledeni prišlek na češnjevem cvetu, smaragdni odsevi v morski špilji, zlate stene ob morju, kristalno jezero, slap v steni, viharnik, novoletno jutro, krilo na svodu, svit jutra, sončni zaton, laboda, galebi, ki letijo med nebom in morjem ...
V čem se kaže pomen vašega ustvarjanja?
Kultura in umetnost, beseda in slika, interpretacija in izražanje so povezane sopomenke, ki jih v življenju udejanjamo in živimo. Izražanje nas krepi v zavesti in bogati. Sporočilnost in pomen del posredujemo v svet, delimo med sopotnike.
Ustvarjanje je moje notranje izpovedovanje in izražanje misli, ki me tarejo, zaposlujejo in dajejo zadovoljstvo. Želja vsakega ustvarjalca je, da svoja dela objavi, jih na razstavi pokaže na ogled in v oceno opazovalcev.