S tem se začetek gradnje HE Mokrice in dokončna ureditev poplavne varnosti v občini Brežice zamika za nedoločljiv čas v prihodnost.
Upravno sodišče je v upravnem sporu v tožbi zoper izdano okoljevarstveno soglasje za gradnjo HE Mokrice razsodilo, da se soglasje, ki je bilo izdano 17. julija lani, odpravi in se zadeva vrne na ARSO v ponovni postopek. Posledično se bo začetek gradnje HE Mokrice zaradi dolgotrajnih postopkov in morebitnih nadaljnjih proceduralnih zapletov zamaknil za nedoločen čas. Prav tako pa ostaja nedokončana poplavna zaščita na poplavnih območjih v občini Brežice, kjer več kot 1.100 prebivalcev že od leta 2011 čaka na zagotovitev varnosti pred poplavami. Zaradi navedenega so se na novinarski konferenci zbrali predstavniki občine Brežice, družbe HESS in podjetja INFRA ter predstavili svoje poglede na odločitev.
Lokalna skupnost oziroma občina Brežice je v postopek izgradnje verige HE na spodnji Savi vpeta vse od leta 2002. Glavni razlog za njihovo podporo projektu, ki je z državnim prostorskim načrtom na področje občine umestil dve hidroelektrarni - HE Brežice in HE Mokrice, je bila dokončna ureditev poplavne varnosti za več kot 1.100 prebivalcev v naseljih, ki so ob visokih vodah močno ogrožena. Hkrati bi se z izgradnjo hidroelektrarn in spremljajočih infrastrukturnih ureditev povečale možnosti razvoja kmetijstva (namakanje obdelovanih površin) in turizma (rečna pristanišča, športni ribolov, športno-rekreacijske površine).
Poplave, ki so ogrožale občino Brežice leta 2010, so zabeležile svojevrstne rekorde, zato je poslabšanje že sedaj nezadostne poplavne varnosti razlog za alarm. Visoke vode, ki so prizadele 120 gospodinjstev oziroma okoli 500 ljudi v občini, so segale skoraj pol metra višje kot ob zadnjih velikih poplavah leta 1990, pretok reke Save pa je v času poplave znašal 3.465 m³/s – največ od poplav v leta 1964 (povprečni pretok reke Save je 1.722 m³/s). Poplave so povzročile za 8,7 milijona evrov škode (1,2 milijona evrov neposredne škode so utrpeli prebivalci neposredno, več kot tri milijone evrov posredne škode v kmetijstvu in 4,5 milijona evrov gospodarske škode podjetij). Za temi številkami so zgodbe družin, ki so ostale brez doma za več dni ali celo tednov (črpanje vode iz prostorov, uničeni podi, uničene zaloge hrane in krme za živali, čiščenje s kanalizacijskimi odplakami onesnaženih objektov, dolgotrajno izsuševanje sten in drugo). Škoda na stanovanjskih objektih traja več let, saj je popolna sanacija z vodo prepojenih zidov in tal skorajda nemogoča in zato vpliva na kakovost bivanja oškodovancev.
Dokončanje verige HE na spodnji Savi se tako prestavlja že tretjič, tokrat za nedoločljiv čas. V skladu z Zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save iz leta 2011 naj bi bila izgradnja celotne verige HE na spodnji Savi dokončana do 2016, uporabno dovoljenje za HE Mokrice pridobljeno do 2017 in do takrat tudi dokončana poplavna zaščita Krške vas ter ostalih naselij. Leta 2015 se je rok za izgradnjo celotne verige podaljšal do 2019 (uporabno dovoljenje ter poplavna zaščita do 2020), leta 2017 je država rok izgradnja celotne verige podaljšala do 2022 (uporabno dovoljenje in poplavno zaščito do 2023), sedaj pa je izgradnja celotne verige ter s tem tudi dokončanje poplavne zaščite v občini Brežice zamaknjeno za nedoločljiv čas v prihodnosti.
Za dva zamika gradnje, ki sta prebivalce v občini Brežice za več let oddaljila od dokončanja poplavne zaščite, so bili kot razlogi navedeni pomanjkanje sredstev ter različne birokratske ovire, tudi spremembe zakonodaje. Zato zamiki in razlogi zanje prizadetim dajejo občutek, da država zavira samo sebe in da nima interesa spoštovati lastnih zavez ter dokončati verigo HE na spodnji Savi.
Kot je dejal župan občine Brežice Ivan Molan, mora kot župan v imenu ogroženih občanov s tem dogajanjem seznaniti javnost in od države, od pristojnih ministrov in od predsednika vlade, dobiti odgovor, kako in kdaj bodo občani zaščiteni pred poplavami in kdaj se bo končala negotovost, s katero se srečujejo ob vsakem velikem deževju. Po njegovih besedah številna dejanja države kažejo na to, da so državljani, ki živijo ob meji na obrobju države, pogosto tudi na simboličnem obrobju in na zadnjem mestu, kadar gre za zagotavljanje enakih pravic.
Od začetka umeščanja hidroelektrarn v ta prostor se zavedajo, da z urejanjem reke Save gorvodno visoke vode še hitreje pritečejo do občine, kjer poplavljajo hitreje in močneje kot prej.
Posledice zapletov bodo občutili tudi porabniki električne energije kot celotno slovensko gospodarstvo
Pričetek izgradnje verige HE na spodnji Savi v letu 2002 je bil za Slovenijo pomemben mejnik na področju pridobivanja električne energije iz OVE in zagotavljanja varnosti pred poplavami v spodnjem delu porečja reke Save. V tem obdobju so bile zgrajene štiri hidroelektrarne, ustavilo pa se je pri peti.
Veriga HE na spodnji Savi je za svoje optimalno delovanje projektirana s HE Mokrice. Izgradnja HE Mokrice in s tem dokončanje verige je pomembno tako z vidika zagotavljanja maksimalnega izkoristka načrtovane moči spodnje savskih hidroelektrarn in fleksibilnosti verige kot tudi z vidika ureditve poplavne zaščite ogroženih okoliških naselij.
Prav tako se je Slovenija v okviru Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zavezala, da bo do leta 2020 vsaj 25 odstotkov svoje porabe proizvedla iz OVE. Eden ključnih pogojev za dosego tega cilja je bila prav izgradnja HE Mokrice.
Družba HESS je ta cilj vzela resno in začela s postopkom umeščanja HE Mokrice v prostor že leta 2007 in po 12 letih dolgotrajnih in zapletenih postopkov še vedno ni možen začetek njene gradnjo. Postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice se je začel leta 2015 in, ko je že vse kazalo, da bo začetek izgradnje zadnje HE v spodnje savski verigi možen še v letošnjem letu, se je na izdano okoljevarstveno soglasje pritožil stranski udeleženec v postopku in nazadnje uspel doseči, da je izdano soglasje iz proceduralnih razlogov odpravljeno in ponovno vrnjeno v postopek na ARSO.
Vsi ti proceduralni zapleti in nadaljnje možnosti stranskega udeleženca za odzive in pritožbe bodo povzročili še dodatne zamike izgradnje (za leto ali celo več). V HESS opozarjajo, da so posledice izrabe ali zlorabe pravnih sredstev veliko bolj resne, kot se marsikdo zaveda. Teh posledic namreč ne bodo občutili samo lokalni prebivalci poplavno ogroženih naselij ob Savi, ampak tudi porabniki električne energije in celotno slovensko gospodarstvo.
Posledično bo morala namreč Slovenija po letu 2020 kupovati t.i. zelene kupone iz drugih držav EU, ki se zavez držijo, ta denar pa bodo nato te države lahko izkoristile za izgradnjo svojih novih kapacitet OVE. To vsekakor pomeni višjo ceno električne energije za gospodinjstva in poslovne odjemalce, kar posledično pomeni višje življenjske stroške in nižjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Ker je hidroenergija cenovno ugoden vir, bo primanjkljaj še povečal sedanji uvoz in posledično tudi ceno električne energije. Ocena letne proizvodnje HE Mokrice je 131 GWh in v kolikor bomo v Sloveniji namesto te HE električno energijo pridobivali iz sodobne premogovne termoelektrarne (kot TEŠ 6), bi s tem na letni ravni proizvedli dodatnih 114 tisoč ton emisij CO2 (57 kg CO2 na prebivalca Slovenije) in se s tem pomembno oddaljili od zavez Kjotskega sporazuma.
Prav tako sama izgradnja HE na spodnji Savi letno poveča BDP Slovenije za 0,3 odstotka v času izgradnje, zato zastoj projekta dejansko prispeva k zmanjševanju BDP-ja in s tem življenjskega standarda v Sloveniji. HE je edini kompleksni energetski projekt, ki je v celoti plod slovenskega znanja, saj je od ključnih elementov edino generator tisti, ki ga moramo kupiti v tujini, vse ostalo znamo narediti sami.
Nadaljnje posledice zamika projekta bodo odpuščanja zaposlenih pri dobaviteljih opreme in postopno umiranje hidro področja strojegradnje oziroma prestavitev le-te v okolja, ki so bolj dovzetna in prijazna za izgradnjo obnovljivih virov. Tako projektiva kot strojegradnja se bo preusmerila na druga področja, reference bodo izgubljene, čez desetletje bodo gradnjo lahko ponudili le še tujci.
In ne nazadnje prebivalci Posavja ob reki Savi (poplavno ogrožena naselja) sedaj lahko le upajo, da ne bi prišlo do velikih voda, saj bodo sicer zaradi nedokončanja izgradnje protipoplavne zaščite, ki je predvidena v okviru izgradnje HE Mokrice, še naprej poplavljeni.
Kot opozarjajo v družbi HESS, so si ves čas prizadevali, da do takšnega scenarija ne bi prišlo, vendar so se skozi celoten dolgotrajen in birokratsko izjemno zahteven postopek soočali z velikimi ovirami. Stroka s področja narave je dokazala, da objekt HE Mokrice okoljsko ni sporen, kar so potrdile tudi vse strokovne institucije. Prav tako za družbo HESS zamik izgradnje HE Mokrice pomeni nekoliko višjo ceno investicije, zato bo posledično višja tudi proizvodna cena.
Direktor družbe HESS Bogdan Barbič je poudaril, da je družba HESS izgradnjo HE Mokrice, kot enega izmed ukrepov Slovenije za zasledovanje ciljev Direktive EU o spodbujanju uporabe energije iz OVE do leta 2020, vzela resno in pričela s postopkom umeščanja HE Mokrice v prostor že leta 2007. Po dvanajstih letih dolgotrajnih in zapletenih postopkov pa danes še vedno ne morejo začeti z gradnjo. Ob tem je še pozval, da je sedaj priložnost, da nova vlada preseka ta gordijski vozel in v čim krajšem času omogoči začetek izgradnje.
Zaradi zapletov Krška vas ostaja delno poplavno ogrožena
Na posledice zapletov pri okoljevarstvenem soglasju za HE Mokrice so se odzvali tudi v javnem podjetju INFRA, ki na verigi HE na Spodnji Savi ob posamezni hidroelektrarni izvaja objekte vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objekte vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju za republiko Slovenijo.
Projekt izgradnje HE na Spodnji Savi se načrtuje večnamensko in eden od bistvenih ciljev vseh infrastrukturnih ureditev, ki jih izvaja INFRA, je tudi reševanje poplavne varnosti v Posavju.
Trenutno se zaključujejo ureditve infrastrukture pri HE Brežice, in sicer tudi tiste ureditve, ki bodo zagotavljale poplavno varnost poseljenih območij celotnega širšega območja Brežic. Ravno v tem delu pa naletimo na veliko težavo, ker se odpravljeno okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice nanaša tudi na ureditve na sotočju reke Krke in reke Save. Poglabljanje reke Krke pri sotočju z reko Savo se namreč ne more zaključiti, dokler ne bo izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice, zato se v tem delu ne more dokončno zagotoviti poplavne varnosti tega območja. Tako bo ostala Krška vas delno poplavno ogrožena v primeru visokih voda, opozarjajo v podjetju INFRA.
Odprava okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice pa v celoti odmika izgradnjo vseh objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju pri HE Mokrice, ki prav tako vsebujejo ureditve, ki bodo omogočale poplavno varnost poseljenih območji v občini Brežice. Na podlagi DPN za HE Mokrice je načrtovana gradnja visokovodnih nasipov, ki bodo zagotavljali poplavno varnost naselij Loče, Mihalovec in Rigonce.
Dokler ne bo izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice, se gradnja ne more začeti, saj je okoljevarstveno soglasje predpogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. (pb)