Zasedanje Sveta EU za okolje je bilo v veliki meri posvečeno pogajanjem za dosego splošnega pristopa k reviziji sistema o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov v EU (EU ETS).
Okoljski ministri so ob koncu zasedanja uspeli doseči kompromis o splošnem pristopu, ki bo omogočal začetek pogajanj z Evropskim parlamentom za dosego sporazuma v prvem branju. Zasedanje so ministri pričeli z razpravo o spremembi direktive EU ETS.
Gre za občutljiv zakonodajni dosje, ki bo pomembno vplival na prizadevanja EU za dosego podnebnih ciljev zmanjšanja emisij za najmanj 40 odstotkov do leta 2030, ki jih je potrdil Evropski svet leta 2014. Za stroškovno učinkovito uresničitev tega cilja bodo morali sektorji, ki so vključeni v sistem EU ETS, svoje emisije glede na leto 2005 zmanjšati za 43 odstotkov. Slovenski predstavnik je na zasedanju ponovil stališče države, da mora sprememba direktive potekati v smeri krepitve sistema EU ETS in upoštevati ravnovesje med zmanjševanjem emisij, zagotavljanjem mednarodne konkurenčnosti industrije in zmanjšanjem administrativnih bremen držav članic. Slovenija se zavzema za ukrepe, ki bodo okrepili ceno ogljika in s tem vnesli spodbude za razvoj nizkoogljičnih tehnologij.
Eden izmed politično najpomembnejših elementov predloga je vprašanje delitve obsega kuponov med prodajo na dražbi in brezplačno alokacijo. Glede slednjega je bilo v luči doseganja kompromisa dogovorjeno pogojno zmanjšanje količine kuponov, namenjenih za prodajo na dražbi iz 57 na 55 odstotkov, kar še predstavlja spodnjo mejo, ki so jo ambicioznejše države lahko podprle.
Predlog direktive vzpostavlja tudi dva dodatna mehanizma financiranja, in sicer Inovacijski sklad in Modernizacijski sklad, ki služita razširitvi obstoječe podpore za uvajanje inovacij ter naložbam v povečanje energetske učinkovitosti v najmanj razvitih državah članicah. Tu se Slovenija zavzema za uveljavljanje principa transparentnosti ter posebne obravnave majhnih projektov s poudarkom na geografski uravnoteženosti.
V drugem delu zasedanja so ministri razpravljali o izzivih, ki se nanašajo na ozelenitev evropskega semestra v povezavi z vključevanjem okoljskih politik v Letni pregled rasti, ki ga je objavila Komisija za leto 2017. V omenjeno razpravo je malteško predsedstvo vključilo tudi razpravo o izboljšanju izvajanja okoljske politike na podlagi Pregleda o izvajanja okoljske politike v EU ter priporočil za države članice EU, ki jih je Komisija objavila v začetku februarja.
Razprava je potekala tudi o Sporočilu Komisije z naslovom Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope, Evropsko ukrepanje za trajnost, ki naslavlja obstoječe ukrepe EU za implementacijo Agende 2030. Slovenija je skupaj z ostalimi državami v razpravi med drugim poudarila, da je treba nujno okrepiti okoljsko dimenzijo v vseh strateških dokumentih EU. Ti morajo namreč temeljiti na medsektorskem pristopu s povezovanjem politik in iskanja sinergij med njimi z namenom varovanja okolja ob hkratnem zagotavljanju rasti in novih delovnih mest.