Oglejte si fotogalerijo
Vsak energetski objekt ima vpliv na okolje, je v uvodu osrednje okrogle mize z naslovom: Z integracijo do konkurenčnosti slovenske energetike? (ki jo je vodil novinar Borut Tavčar) zatrdil dr. Silvo Žlebir iz ARSO. Odgovorna naloga Agencije je, da oceni vse vplive, ki bi jih imel objekt na okolje. Standarde, ki jih je Slovenija sprejela in so po njegovem mnenju lahko tudi cokla razvoju, pa morajo seveda upoštevati. Zakonodaja v Sloveniji je po besedah Žlebirja primerljiva z evropskimi državami. V domeni ARSO je v glavnem okoljsko soglasje. Postopki za pridobitev so v poprečju dolgi eno leto, kar je spet primerljivo z Evropo. Kot je zatrdil Žlebir, je čas odločanja v največji meri odvisen od nosilca priprave dokumentacije, torej od investitorja. Tako je znan primer, ki so ga rešili že po treh mesecih, vendar v dokumentaciji ni bilo nedoslednosti in je bila skladna z zakonodajo, kar je prej izjema kot pravilo.
S kratkimi postopki se ni strinjal Cveto Kosec iz Direktorata za energijo, saj je trdil, da umeščanje v Sloveniji traja predolgo, na posameznih primerih celo ekstremno dolgo (za tak primer šteje načrtovanje daljnovoda 400 kV Cirkovce-Pince, ki je rekorder celo v Evropi!). Tudi Evropa je po besedah Kosca ugotovila, da so postopki umeščanja predolgi, zato se je lotila sprememb zakonodaje, ki naj bi postopke pospešili. Tako je predstavil predlog nove evropske zakonodaje, kjer naj bi imel investitor za pripravo investicije rok dve leti, država pa še eno leto. Roki so torej zelo kratki. Evropa nam tako pripravlja pravno podlago, kako se lotiti umeščanja v prostor, ki bo učinkovitejše in tudi časovno krajše.
Ne znamo se več pogovarjati, da bi skupaj iskali rešitve
Zanimiva je bila razprava Barbare Radovan iz Direktorata za prostor, ki je opozorila na pravno nestabilnost, ki je posledica tako dolgega sprejemanja tega daljnovoda. Tako se je v konkretnem primeru daljnovoda Cirkovce-Pince vse od leta 2000, ko se je projekt začel, tolikokrat spremenila zakonodaja, predpisi uredbe … da je postopke zelo težko voditi. Zato meni, da je stabilno pravno okolje nujno potrebno pri umeščanju objektov v prostor. Dober investitor je po njenem mnenju tisti, ki spremlja proces od začetka pa do konca, pri čemer je nujno usklajevanje postopkov. »Ne znamo se več pogovarjati, da bi skupaj iskali rešitve. Usklajevanje prostorskih in varstvenih interesov pa je rešitev in to moramo razvijati,« je zaključila Radovanova. Na preveliko število direktiv, kar 160 jih morajo upoštevati na Ministrstvu za okolje in prostor, je opozorila tudi mag. Vesna Kolar Planinšič (sektor za celovito presojo vplivov na okolje), ki se je prav tako strinjala, da so postopki pri nas časovno primerljivi s tujino, tudi ZDA.
Po mnenju mag. Uroša Mikoša z IBE je v zvezi z umeščanjem bistvena – integracija. Med energetiko in okoljem je nujno iskanje kompromisov in še sprejemljivih okoljskih posegov. Premalo je, če razmišljamo, da je energetika samo tehnologija, denar in dobiček, okolje pa samo narava, zagovarjati moramo drugačen način razmišljanja. Energetika so tudi delovna mesta, gospodarstvo, infrastruktura ... Če je ena komponenta (energetika) slaba, so tudi druge (gospodarstvo). Ker imamo s tem težave, nismo konkurenčni. Tudi okolje ni samo čista narava, pač pa tudi okoljska dediščina in globalno okolje. Po oceni Mikuža na tem področju nismo uspešni, mladi nam bežijo v tujino. Na področju umeščanja v prostor torej pričakuje, da akterji ne bodo stali vsak na svojih okopih, pač pa da se bodo zbližali. Naše poslanstvo ni samo branjenje lokalnih, pač pa iskanje skupnih interesov. Pameten gospodar (investitor) o potencialnih težavah na projektu razmišlja že prej, ne samo, ko nanje naleti. V tem smislu Mikoš podpira, kako so zastavljeni projekti na Muri. Napačno vodeni projekti pa niso negativni samo za investitorja, pač pa tudi za vrsto podizvajalcev.
Pred osrednjo okroglo mizo je potekala krajša z naslovom: Hidroelektrarne in vode, pro et contra, kjer so nosilci prestavili projekte na Muri in spodnji Savi.
Vladimir Habjan