Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Slavko Bobovnik, so o pereči problematiki spregovorili predstavniki NEK, Elesa, Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, predstavnik GIZ distribucije električne energije, rektor Univerze v Mariboru in GEN energije. Uvodne iztočnice za pogovor je podal dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru prof. dr. Sebastijan Seme. Poudaril je predvsem velike potrebe po kadrih, ki bodo spremljale investicijo izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne ter hkrati omejeno število študijskih programov, na katerih se lahko izobražuje kader. Dodatno je opozoril na negativne demografske kazalce, ki Slovenijo spremljajo že nekaj let in ki prav tako negativno vplivajo na reševanje kadrovske problematike v podjetjih.
Doc. dr. Tomaž Žagar je poudaril, da vsi načrti, ki se nanašajo na prehod na brezogljično družbo predvidevajo uporabo jedrskih elektrarn za proizvodnjo električne energije. Predstavil je trend naraščanja izgradenj jedrskih elektrarn po svetu ter poudaril, da predstavlja ozko grlo pri projektih za izgradnjo novih jedrskih elektrarn, predvsem zagotavljanje ustreznih kadrov. Udeleženci na okrogli mizi so razpravljali tudi o nižanju deleža študentov na tehničnih študijskih programih, o zelo visokem deležu mladih, ki so vključeni v terciarno izobraževanje, dodatnih izobraževanjih, ki se izvajajo v podjetjih, ter o sodobnih izzivih v zvezi z zaposlovanjem mladih strokovnjakov.
Vsi so se strinjali, da je potrebno mladim že v osnovni šoli približati naravoslovno vsebino ter jih navdušiti za nadaljevanje izobraževanja na tehničnih študijih. Predstavljeni so bili primeri dobrih praks na področju, kot je denimo kviz Mladi genialci. Prav tako so se udeleženci strinjali, da na ravni države manjka kadrovska strategija, s katero bi lahko ciljno reševali izzive na področjih, kjer se pojavljajo težave s primanjkljajem kadrov.
Prof. dr. Sebastijan Seme je ob zaključku okrogle mize strnil skupne ugotovitve: Podjetja s področja energetike se soočajo s problematiko pri zagotavljanju ustreznih kadrov. Univerza v Mariboru ter Fakulteta za energetiko bosta še naprej vodila aktivnosti za posodabljanje študijskih programov, v katero bo še bolj tesno vključeno gospodarstvo (tudi v okviru pilotnih projektov za zelen in digitalen prehod). Fakulteta za energetiko bo skupaj z deležniki iz gospodarstva začela z aktivnostmi za pripravo novega programa s področja jedrske energetike.