Včeraj se je v Ljubljani zaključila letna Evropska konferenca inovativnih tehnologij pametnih omrežij.
Elektroenergetika je namreč pomembna gospodarska panoga, ki se ukvarja s proizvodnjo in prenosom električne energije do končnih uporabnikov. Ker je za delovanje praktično vsake naprave ali procesa potrebna električna energija, so stalne inovacije na področju elektroenergetike zelo pomembne in vplivajo na življenje vsakega človeka, česar se zelo dobro zavedajo tudi v sekciji za elektroenergetiko (IEEE Power & Energy Society) v okviru največjega svetovnega združenja na področju elektrotehnike – IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers).
Udeleženci konference, ki ji je predsedoval dekan ljubljanske Fakultete za elektrotehniko prof. dr. Igor Papič, so imeli tako v štirih dneh, kolikor je ta trajala, priložnost prisluhniti predavanjem strokovnjakov z vsega sveta.
Na uvodnem srečanju zadnjega dne konference, ki ga je vodil izr. prof. dr. Andrej Gubina iz ljubljanske fakultete za elektrotehniko, so se posvetili liberalizaciji energetske gospodarske panoge skozi nove tehnologije in nove poslovne modele. Ker je masovna uporaba električnih vozil vse bližje, se bo prej ali slej pojavila potreba po skladiščenju, ki ga bo treba zastaviti kot novo poslovno dejavnost, saj bodo veliki odjemalci in električna vozila tudi prihodnosti potrebovali omrežje.
Kot je izpostavil predstavnik Elesa Ervin Planinc, sistemski operaterji potrebujejo evropski pravni okvir za shranjevanje in kasneje, ko jim bo to enkrat zagotovljeno lahko igrajo pomembno vlogo na tem področju.
Predstavnik agencije za energijo David Batič je predstavil pogled regulatorja na to temo in izzive, ki agencijo čakajo na tem področju. Kot je dejal, regulator ni odgovoren za pripravo dokumentov za pripravo omrežja na vse več obnovljivih virov, ampak je to naloga politike oziroma Ministrstva za infrastrukturo. Sami lahko pripomorejo le k temu, da bodo na koncu imeli koristi odjemalci in industrija. Agencija za energijo je tako nedavno uvedla pilotno tarifo, ki je omejena na določene kvalificirane projekte, gospodinjstva in mala podjetja. In kot kaže zaenkrat, bi lahko v prihodnosti poleg sistemske tarife imeli še dinamično neobvezno tarifo.
Na konferenci se sogovorniki tudi tokrat niso mogli izogniti tematiki neto merjenja. Kot je dejal Borut Rajer z Borzena, je glavni argument proti neto merjenju to, da nekaterim omogoča neomejeno izkoriščanje sistema, ki ga nato uporabljajo za virtualno skladiščenje namesto za dejansko skladiščenje. Po drugi strani pa neto merjenje spodbuja razvoj OVE. Pri prejšnjem sistemu subvencij je bila namreč glavna težava ravno v tem, da so se investicije najprej povečale, nato pa povsem usahnile, kar se je odražalo tudi pri cenah. S tem v zvezi je Uroš Merc iz Bisola opozoril, da je bil sistem zagotovljenih odkupnih cen z vidika zanesljivosti dober. V prihodnje pa bi se kaj hitro lahko zgodilo, da bi končni odjemalci, če bodo morali prevzeti preveč stroškov, izstopili iz omrežja. To pa bi odprlo vprašanje, kdo bo potem financiral investicije v infrastrukturo, ki jo bomo še vedno potrebovali. Enako se je spraševal tudi predstavnik Elektra Ljubljana, Matjaž Osvald. Kot je izpostavil, investicije v omrežje zahtevajo veliko denarja. Tega pa lahko sami zagotovijo delno iz lastnih sredstev in delno z najemanjem kreditov.
Kadar je govora o pametnih omrežjih in pametnih števcev, ne smemo pozabiti na pretok in zbiranje številnih podatkov, kar je naloga informacijske tehnologije, to pa znova terja določena sredstva. Brez tovrstnih investicij pa ni pametnih omrežij.