Omrežnina se z junijem vrača v stare okvire

Kot je znano, je v okviru ukrepov za blaženje socialnih in gospodarskih posledic širjenja korona virusa, Agencija za energijo marca z izrednim ukrepom uveljavila spremembo tarifnih postavk za obračun omrežnine, pri čemer se gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem v obdobju od 1. marca do 31. maja ne bo obračunala tarifna postavka za obračunsko moč. Na ta račun naj bi se omrežnina za  povprečnega gospodinjskega odjemalca (in mali poslovni odjem), čigar mesečni račun za oskrbo z električno energijo znaša približno 50 evrov, v navedenem obdobju znižala za 33 odstotkov, celotni račun pa naj bi bil ob nespremenjeni porabi nižji za 14 odstotkov. Iz Agencije so nam sporočili, da podaljšanje tega ukrepa ni predvideno, tako da bodo tarifne postavke za omrežnino od 1. junija naprej takšne, kot so bile pred uveljavitvijo izrednega ukrepa. 
Ob tem poudarjajo, da se zaradi navedenega ukrepa omrežnina po zaključku izrednih razmer ne bo dvignila in tako odjemalci izpada prihodka elektrooperaterjev, ki je posledica ukrepa, v prihodnjih mesecih oziroma letih ne bodo plačali, saj je agencija v drugem sklopu interventnih zakonov dobila pravno podlago za znižanje donosnosti. Donos je namreč eden izmed upravičenih stroškov elektrooperaterjev, ki ga odjemalci pokrivajo s plačevanjem omrežnine, po mnenju Agencije pa lahko podjetja nižjo donosnost skoraj v celoti nadomestijo z večjo stroškovno učinkovitostjo oziroma tako, da se letos odpovedo nekaterim stroškom, ki jih regulacija ne priznava kot upravičene oziroma nujne stroške ter se že sedaj pokrivajo iz donosa. 
V Agenciji ob tem še izpostavljajo, da je v danih razmerah to ne samo etična in moralna dolžnost, temveč glede na to, da je lastnik podjetij država in da je oskrba z električno energijo v javnem interesu, tudi edina pravilna odločitev. 
V energetiki, pravijo v Agenciji, je še dovolj prostora za učinkovito premostitev izrednih razmer, zahteva pa to odgovorno ravnanje vseh deležnikov na energetskem trgu.
»Zavedamo se«, pravijo v Agenciji, »da bo hkrati z vlaganji v nove – obnovljive in razpršene- proizvodne vire in sprememb na porabniški strani (na primer elektrifikacija prometa) treba ustrezno vlagati v omrežno infrastrukturo, pa vendar bo to treba skrbno načrtovati in izvajati tudi vse potrebne ukrepe za čim večjo izkoriščenost obstoječih omrežij in vsaj pri kratko ter srednjeročnih razvojnih načrtih upoštevati tudi potencial prožnosti. Naložbe, ki bodo za doseganje nacionalnih ciljev razvoja energetike in naše družbe nujne, se bodo financirale iz omrežnine, podjetja, ki izvajajo dejavnost v javnem interesu, pa morajo seveda izrabiti tudi vse druge možnosti financiranja, kot so koriščenje nepovratnih evropskih sredstev, saj bodo s tem vplivala na nižanje stroškov uporabnikov omrežij. Slednje je poleg zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo, prav gotovo ena izmed ključnih nalog izvajalcev dejavnosti v javnem interesu.«