V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki se nadaljuje tudi v letošnjem letu, je strokovna skupina izbrala novih 20 dobrih praks.
Projekt, izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, poteka v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, vlado RS in Evropskim parlamentom.
Projekt se je začel septembra 2011, v letih 2011/2012 pa je Umanotera izbrala in skupaj s partnerji projekta javnosti predstavila 15 slovenskih in pet tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. Prakse so predstavljene tudi v Katalogu 2012, na podlagi izvedenih predstavitev pa so bila oblikovana priporočila odločevalcem za nadaljnje širjenje in uporabo dobrih praks.
V primerjavi z lanskoletnim izborom je bila pri evidentiranju dobrih praks opazna rast predlogov na področju trajnostne energetike, predvsem energetske učinkovitosti. Projektna skupina pa je pogrešala raznolike predloge s področja obnovljivih virov energije. Ostala področja so glede števila evidentiranih dobrih praks v primerjavi z lanskim letom ostala na približno enaki ravni, negativno pa z majhnim številom prijav izstopa področje Gozd in les. Projektna skupina je skupaj evidentirala kar 74 primerov dobrih praks, kar je več kot v lanskem projektu. To dokazuje, da Slovenija in EU imata podjetja, organizacije in posameznike, ki so pogumno in inovativno pristopili k zniževanju izpustov.
Dobre zgodbe na področju zniževanja izpustov nudijo veliko idej in rešitev tudi za soočenje z gospodarsko krizo, saj zmanjšujejo stroške in hkrati odpirajo priložnosti za gospodarski razvoj in nova delovna mesta. Na ta vidik je ob predstavitvi opozorila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin, ki je poudarila, da Evropa v tem trenutku potrebuje nov model gospodarstva, ki bo temeljil na trajnostni rasti.
Sedemčlanska projektna skupina, na čelu z direktorico Umanotere Vido Ogorelec, je izbrala 20 dobrih praks, 15 domačih in pet tujih, na sedmih področjih. In sicer je na področju trajnostne energetike (energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije ter energetske prenove stavb) izbrala šest dobrih praks. Na področju gozda in lesa sta bili izbrani dve dobri praksi, prav tako na področju ekološkega kmetovanja in oskrbne mreže s sonaravno pridelano hrano ter na področju trajnostnega razvoja podeželja. Na področju trajnostne mobilnosti ter na področju trajnostne proizvodnje in potrošnje so bile izbrane po tri dobre prakse. Na področju prilagajanja na podnebne spremembe pa sta bili izbrani dve dobri praksi.
Na področju trajnostne energetike je projektna skupina za najboljšo prakso izbrala: model energetskega svetovanja v gospodinjstvih društva Focus, gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš ter prodajo materialov za ekološko gradnjo (Eko produkt), energetsko sanacijo javne stavbe Bolnišnica Sežana, energetsko prenovo naselja Planina Kranj (Civilna iniciativa Ogrevanje za Planino in Konzorcij Soenergetika), gradnjo vetrnic v Sloveniji (Alpe Adria Energija in MVE Razdrto) ter celovit energetski koncept lokalne skupnosti Heerlen z Nizozemske. Na področju trajnostne mobilnosti so bile za dobro prakso izbrane uporaba službenih koles in motorjev ljubljanskih redarjev, prometna strategija občine Ljutomer ter inovativne prakse trajnostne mobilnosti v Gradcu. Na področju prilagajanja na podnebne spremembe sta naziv dobre prakse pridobila izgradnja protipoplavnega nasipa ob reki Mislinji ter projekt in publikacija Urbano prilagajanje na podnebne spremembe Evropske agencije za okolje.
Izbrane dobre prakse bodo v prihodnjih mesecih podrobno predstavili javnosti, na ogled pa so že tudi na spletni strani www.slovenija-co2.si. V zaključni fazi bo Umanotera tudi letos oblikovala priporočila za njihovo nadaljnje širjenje. (pb)