Poročilo razkriva, da je bilo v Evropi leta 2021 nameščenih za 17,4 GW novih vetrnih zmogljivosti, s čimer se je njena skupna instalirana zmogljivost povečala na 236 GW, in sicer je bilo za 207 GW vetrnih elektrarn na kopnem in za 28 GW vetrnih elektrarn na morju. EU-27 pa je v lanskem letu namestila za 11 GW novih vetrnih zmogljivosti in ima sedaj nameščenih za 189 GW vetrnih zmogljivosti: za 173 GW vetrnih elektrarn na kopnem in za 16 GW vetrnih elektrarn na morju. V obdobju 2022–2026 pa naj bi EU-27 zgradila za 18 GW novih vetrnih zmogljivosti na leto. Toda EU potrebuje za 32 GW novih vetrnih zmogljivosti na leto, da bi dosegla svoj cilj glede deleža OVE do leta 2030, opozarja WindEurope. Počasna rast novih vetrnih elektrarn vpliva na evropsko verigo oskrbe z vetrno energijo, zato je organizacija v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poudarila slabo stanje evropske industrije na področju vetrne energije.
Lani so največ novih vetrnih elektrarn zgradili v Združenem kraljestvu (za 2,6 GW), od tega je bilo 88 odstotkov zmogljivosti na morju. Sledijo Švedska, Nemčija, Turčija in Nizozemska. Največ novih vetrnih elektrarn na kopnem je zgradila Švedska (za 2,1 GW). Sledijo Nemčija (1,9 GW), Turčija (1,4 GW) in Francija (1,2 GW). Največ novih vetrnih elektrarn na morju so zgradili v Združenem kraljestvu (za 2,3 GW).
Kljub temu pa državi z največ vetrne energije v svoji energetski mešanici ostajata Danska (44 odstotkov) in Irska (31 odstotkov).
Po podatkih statistike WindEurope, so kar 81 odstotkov vseh novo nameščenih zmogljivosti predstavljale vetrne elektrarne na kopnem (14 GW). V EU-27 so vetrne elektrarne na kopnem predstavljale 91 odstotkov novih vetrnih zmogljivosti, na morju pa je bilo zgrajenih za 3,4 GW novih zmogljivosti. Vetrne elektrarne v Evropi so lani proizvedle 437 TWh električne energije, s čimer sta EU-27 in Združeno Kraljestvo pokrili 15 odstotkov potreb po električni energiji.
WindEurope za obdobje 2022-2026 pričakuje, da bo v celotni Evropi zgrajenih za 116 GW novih vetrnih zmogljivosti, kar je povprečno za 23 GW novih zmogljivosti na leto. Države EU-27 naj bi zgradile za 88 GW novih vetrnih zmogljivosti, kar je v povprečju za 18 GW novih vetrnih zmogljivosti na leto. To je sicer več kot lani, vendar še vedno precej pod ravnjo, kolikor bi morala zgraditi, da bi dosegla svoj cilj 40-odstotnega deleža OVE do leta 2030.
Po mnenju WindEurope bodo tri četrtine novih zmogljivosti v obdobju 2022–2026 še vedno predstavljale vetrne elektrarne na kopnem, na morju pa naj bi bilo zgrajenih za 27,9 GW novih zmogljivosti. Po napovedih Nemčije naj bi država v naslednjih petih letih namestila največ novih vetrnih zmogljivosti, in sicer za 19,7 GW novih vetrnih zmogljivosti na kopnem in za 5,4 GW novih vetrnih zmogljivosti na morju. Nemčija bo še naprej ostala največji trg za vetrne elektrarne na trgu. Sledijo ji Združeno Kraljestvo (skupaj za 15 GW novih zmogljivosti), Francija (12,2 GW), Španija (10,3 GW) in Švedska (7,5 GW).
Kljub višjim letnim stopnjam gradnje novih vetrnih elektrarn Evropa ne bo namestila toliko vetrnih elektrarn na kopnem, ki jih potrebuje za dosego svojih energetskih in podnebnih ciljev. Evropa bi morala v obdobju 2022–2026 v povprečju letno namestiti 25 GW novih vetrnih elektrarn na kopnem.
Podobno velja tudi za vetrne elektrarne na morju. Kljub naraščajočim novim letnim zmogljivostim, Evropa ne bo namestila toliko novih zmogljivosti, kolikor jih potrebuje za dosego svojih energetsko-podnebnih ciljev. Evropa bi morala namreč v obdobju 2022–2026 v povprečju namestiti več kot 8 GW novih zmogljivosti na leto. Največji trg na področju vetrnih elektrarn na morju bo še naprej ostalo Združeno Kraljestvo.
Po mnenju WindEurope za prepočasno nameščanje novih vetrnih zmogljivosti niso problem premajhne ambicije držav, saj ima večina držav EU ambiciozne nacionalne cilje za širitev vetrne energije, temveč ozko grlo predstavlja pridobitev potrebnih dovoljenj. Skoraj nobena od držav ne izpolnjuje rokov za izvedbo postopkov za izdajo dovoljenj, ki jih zahteva Direktiva EU o OVE. Pravila in postopki za izdajo dovoljenj so preveč zapleteni, prav tako pa po mnenju WindEurope organi, ki izdajajo dovoljenja, nimajo vedno na voljo ustreznega kadra. Kot opozarjajo, majhen obseg izdanih dovoljenih za projekte vpliva na evropske proizvajalce vetrnih turbin in širšo dobavno verigo. Prav tako se industrija spopada tudi z višjimi cenami jekla in drugih surovin ter motnjami v mednarodnih dobavnih verigah. Leta 2021 so kar štirje od petih evropskih proizvajalcev vetrnih turbin poslovali z izgubo. Tako evropska vetrna industrija izgublja denar, zapira tovarne in opušča delovna mesta ravno sedaj, ko bi morala rasti, da bi pripomogla k širitvi vetrne energije v Evropi. Če se bo tako nadaljevalo, je zeleni dogovor v težavah, prav tako pa tudi cilji evropske energetske varnosti, saj OVE zmanjšujejo odvisnost Evrope od uvoza fosilnih goriv. Ne nazadnje tudi visoke cene energije v zadnjem letu potrebo po hitri rasti OVE v oskrbi z energijo še povečujejo. Danes Evropa namreč kar 58 odstotkov svojih potreb po energiji zagotavlja z uvozom in je odvisna predvsem od dragega uvoza fosilnih goriv, pogosto iz nezanesljivih virov. Poleg tega pa je obnovljiva energija cenejša od fosilne energije.
WindEurope rešitve vidi v poenostaviti izdajanja dovoljenj, spodbujanju inovacij in prepoznavanju pomembnosti te industrije in njene vrednosti, ki jo prinaša družbi, okolju in energetski tranziciji.