Po podatkih slovenskega operaterja prenosnega plinovodnega sistema družbe Plinovodi, ki dnevno objavlja informacije o stanju v sistemu in zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom, za zdaj glede oskrbe s plinom ni bistvenih sprememb, kar pa ne pomeni, da se lahko razmere hitro spremenijo. Kot pravijo v Agenciji za energijo tako trenutno ni razlogov, da bi razglasili višjo stopnjo krize, pri čemer pa ostaja v veljavi stopnja zgodnjega opozarjanja, ki jo je Agencija razglasila 12. julija.
Kot pravijo v Agenciji, so dobavitelji plina svoje industrijske odjemalce sicer obvestili, da v primeru razglasitve višje stopnje krize lahko pride do situacij, ko bodo posamezne skupine nezaščitenih odjemalcev morale zmanjšati oziroma prekiniti odjem ali po možnosti preklopiti na uporabo nadomestnih energentov. Prav tako pa so odjemalce pozvali k bolj racionalni rabi plina, k čimer jih znova poziva tudi Agencija za energijo. Po navedbah Evropske komisije se namreč EU sooča s tveganjem nadaljnjih prekinitev dobave plina iz Rusije. To tveganje in stroške za Evropo v primeru nadaljnjih motenj oskrbe ali popolne prekinitve dobave pa lahko s prostovoljnim znižanjem porabe v naslednjih mesecih zmanjšamo ter tako okrepimo evropsko energetsko odpornost. Svet EU je zato pretekli teden sprejel uredbo o usklajenih ukrepih za zmanjšano porabo plina v obdobju od 1. avgusta 2022 do 31. marca 2023 za 15 odstotkov glede na porabo zadnjih petih let.