Na srečanju bodo voditelji poskušali doseči dogovor o podnebno-energetskih ciljih do leta 2030. Izhodišče za pogajanja je predlog Evropske komisije, ki je z namenom nadaljnjega spodbujanja napredka pri prehodu v nizkoogljično gospodarstvo ter za konkurenčen in cenovno dostopen energetski sistem opredelila tri ključne cilje: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov do 2030 glede na leto 1990, 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni porabi na ravni EU ter povečanje energetske učinkovitosti za 30 odstotkov. Poleg teh je pomemben še četrti cilj, ki opredeljuje povezanost nacionalnih elektroenergetskih omrežij. Trenutno sta na mizi držav članic dve možnosti - ali bi ta cilj določile pri desetih ali pri 15 odstotkih.
Članice načeloma podpirajo ambiciozne cilje, a zatika se pri delitvi bremen med državami. Problematični so predvsem izpusti, saj je treba poleg krovnega evropskega določiti tudi konkretne zavezujoče nacionalne cilje. Pri obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti pa bodo lahko države same postavile nacionalne cilje.
Zastavljene cilje podpira tudi Slovenija, saj ti omogočajo doseči pravo ravnotežje med tremi ključnimi komponentami: trajnostjo, konkurenčnostjo in zanesljivo energetsko oskrbo. Čimprejšnja jasnost o ciljih EU do leta 2030 pa je potrebna tudi zaradi mednarodnih pogajanj o novem globalnem podnebnem dogovoru, ki naj bi bil sprejet na mednarodni podnebni konferenci leta 2015 v Parizu. Pozdravlja tudi zakonodajni predlog za izboljšanje sistema trgovanja z emisijami po letu 2021 in oblikovanje zaloge emisijskih kuponov iz preteklih let, ki so na voljo za dražbe, saj gre za ključni element pri zmanjševanju emisij. Skupaj z drugimi članicami EU pa poudarja, da bo potrebnih še kar nekaj razprav o tem, kako bo ta sistem dejansko deloval in o prispevku sektorjev izven te sheme.
Slovenija podpira predlagani cilj za 40-odstotnega zmanjšanja emisij na ravni EU do leta 2030, v kolikor bo ta razdeljen na sektorje in države na način, ki bo stroškovno učinkovit in ne bo predstavljal nesorazmernega bremena za Slovenijo. Dodatno je treba upoštevati tudi vidik ohranjanja konkurenčnosti gospodarstva v mednarodnem okolju. Kot pomemben vzvod za zagotavljanje učinkovite in pravične delitve bremen je navedla prenos ciljev iz nacionalne na evropsko in zlasti sektorsko raven ter upoštevanje slovenskih posebnosti, ki izhajajo iz visokega deleža emisij iz prometa ter potenciala, ki izhaja iz velikih zalog ponorov ogljika v gozdovih. (pb)