Z 8. foruma Energetika in regulativa '21.
V popoldanskem delu foruma je direktor Elesa mag. Aleksander Mervar predstavil svoj pogled na to, kaj čaka končne odjemalce v primeru, da bodo uresničeni dolgoročni razvojni načrti tako Elesa kot SODO. V zvezi z distribucijskimi podjetji je predstavil dva scenarija, in sicer takšnega brez in takšnega z načrtovanimi nepovratnimi sredstvi EU. Pri Elesu pa scenarij virov financiranja v skladu z Načrtom razvoja prenosnega omrežja v letih 2021 do 2030. Poudaril je, da je pri vseh scenarijih najprej treba izračunati potreben obseg zadolževanja za financiranje načrtovanih investicij v letih 2021 do 2030, brez katerega vlaganja ne bodo mogoča. SODO je v razvojnem načrtu za distribucijsko omrežje ocenil, da bi bilo za investicije v obdobju 2021-2030 potrebnih okoli 4,2 milijarde evrov, od česar bi se kar 64 odstotkov financiralo z nepovratnimi sredstvi. Kumulativna rast porabe glede na leto 2019 pa je načrtovana v višini 59,2 odstotka.
Kot je poudaril, nepovratna sredstva v enem delu vplivajo na končne tarife, ker na njih ni priznane amortizacije in donosa. Več, kot je nepovratnih sredstev, manjši je vpliv na končno tarifo. Pomemben podatek je tudi, kakšen naj bi bil bodoči odjem iz distribucijskega omrežja. Več, kot je odjema ob istih tarifah, večji je prihodek za elektrooperaterje. Niti ELES niti distribucija pa ne dosega priznanega donosa. Če bi distribucijska podjetja vse investicije financirala s posojili, bi imela do leta 2030 2,2 milijarde evrov posojil. Elektrooperaterji enkratnih investicij ne morejo pokriti iz ekstremnih skokov omrežninskih prihodkov. zato je treba najti ustrezne najcenejše vire financiranja in nato preko priznane amortizacije in donosa servisirati najeta posojila.
Če bo dejanska rast odjema električne energije iz distribucijskega omrežja približno enaka, kot je načrtovana v razvojnem načrtu, bo omrežnina za uporabo distribucijskega omrežja leta 2030 višja za 23 odstotkov. Če pa bi bil ta leta 2030 na ravni leta 2019, bi se morala omrežnina za uporabo povečati za dobrih 25 odstotkov. V kolikor se bo uresničila napoved iz načrta razvoja distribucijskega omrežja glede bodočega odjema in v primeru, da se 69 odstotkov virov za investicije pridobi iz nepovratnih sredstev, se bo lahko omrežnina krepko zmanjšala, je še dejal.
Pri scenariju financiranja z nepovratnimi sredstvi pa ni amortizacije in niti donosa. Tudi dodaten finančni tok je manjši, čisti poslovni izid pa bistveno nižji.
Kar se tiče Elesa, bo 20 odstotkov investicij financiral z nepovratnimi sredstvi in namenskimi sredstvi od prihodkov za čezmejne prenosne zmogljivosti, sredstva pa so že zagotovljena. Predvidevajo, da bodo čezmejne prenosne zmogljivosti višje, odjem pa ne tako visok kot iz distribucijskega omrežja. Kot poudarja, je ocena rasti omrežnine za uporabo prenosnega omrežja ravno tako odvisna od bodoče višine odjema iz in strukture virov financiranja. Pri Elesu dodatni problem predstavljajo tudi bodoči prihodkih od čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki v zadnjih dveh letih strmo padajo. Če upoštevamo padec leta 2020 glede na leto 2018, je treba oceni potrebne rasti omrežninskih dajatev dodati še deset odstotkov.
Na bodočo višino omrežninskih dajatev za uporabo distribucijskega in prenosnega omrežja najbolj vplivajo viri financiranja. To pomeni, da manj kot bo nepovratnih virov ob enaki višini bodočih investicijskih vlaganj, večja bo rast omrežninskih dajatev. Po njegovem mnenju je najslabša kombinacija v primeru znatno manjšega odjema iz omrežij ob hkratnih občutno nižjih realiziranih nepovratnih sredstvih. Ob tem je treba upoštevati še približno 10-odstotno rast omrežninskih dajatev zaradi bodočih, povečanih stroškov delovanja in vzdrževanja. Na bodočo višino omrežninskih dajatev tako za prenosno kot distribucijsko omrežje najbolj vplivajo viri financiranja. Manj kot bo nepovratnih, večja bo rast omrežninskih dajatev. Manjši kot bo odjem ob enaki višini investicijskih vlaganj, večja bo omrežninska dajatev.
Kot je zaključil svojo predstavitev, prehoda v nizkoogljično družbo na področju elektroenergetike ni možno uresničiti brez povečanih investicijskih vlaganj. To pa pomeni, bistveno višje dajatve končnih porabnikov električne energije za uporabo distribucijskega in prenosnega omrežja. Ob tem predpostavlja hitrejšo rast omrežnine za priključno moč, kot pa omrežnine za porabljeno električno energijo. ELES in distribucijska podjetja se bodo morali zadolžiti in preko odplačevanja posojil nevtralizirati neposreden vpliv enkratnih investicij na tarifno politiko za uporabo omrežij. Rast omrežninskih dajatev za distribucijsko in prenosno omrežje pa bo odvisna od rasti odjema, realizacije razvojnih načrtov, virov financiranja in bodoče metodologije priznavanja povečanih stroškov delovanja in vzdrževanja in nenadzorovanih stroškov delovanja, kot posledice povečevanja elektroenergetskega omrežja.
Z združevanjem znanja in skupnim pristopom bomo cilje lažje dosegli
Na omizju o regulativnih izzivih zelene energetske transformacije in opolnomočenja odjemalca je direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina naslovila tri ključna vprašanja, ki kažejo, kje vse bo treba narediti preskok v miselnosti. Gre za predloge o priznavanju višje stopnje donosnosti, da agencija pri določitvi upravičenih stroškov upošteva vse realizirane stroške in predlog, da se vsi neupravičeni stroški ne pokrivajo iz donosa. Opomnila je, da je regulator tisti, ki mu evropska in nacionalna zakonodaja nalagata, da mora pri ugotavljanju upravičenih stroškov in načinov ugotavljanja spodbujati elektrooperaterje k stroškovno učinkovitem poslovanju in mu priznavati reguliran donos le, če so prihranki pri upravičenih stroških rezultat njegovih prizadevanj za večjo stroškovno učinkovitost. Agencija v zadnjih nekaj letih tudi z modelom spodbud omogoča podjetjem, da svojo donosnost povečujejo. Pozvala je k povezovanju pričakovanj in usmeritev distribucijskih podjetij in lastnikov za doseganje konsenza in iskanje tega, kaj kdo izmed vseh v verigi v energetiki lahko naredi, da bomo podprli zeleno transformacijo na kar se da stroškovno učinkovit način, saj le tako lahko dejansko dosegamo širše družbene koristi. OVE in aktivno vlogo uporabnika, ki ju poudarja evropska zakonodaja, je treba preliti v način načrtovanja in pripravo razvojnih načrtov. Glavnina vlaganj se nanaša na distribucijsko omrežje. Kot poudarja, ne verjame, da je 4,2 milijarde tista številka, ki jo moramo v naslednjih desetih letih doseči, saj NEPN poleg vsega navedenega navaja, da je pri načrtovanju omrežij treba upoštevati vse ukrepe, tudi vlaganja v pametna omrežja, čim boljšo učinkovitost uporabe obstoječih omrežij in razvijajoči se trg s prožnostjo, kjer je v ospredje postavljen aktivni odjemalec. Iz razvojnih načrtov samih in tudi iz NEPN izhaja, da vsi potencialni ukrepi, ki so nujni, niso bili upoštevani. Nikjer v razvojnih načrtih še ni prikazanih konkretnih razvojnih projektov ali analiz, kaj ti lahko prinesejo. Prav tako v razvojnem načrtu ni prikaza učinkov, kaj prinašajo vlaganja v klasična in kaj v pametna omrežja. Tudi v agenciji se zavedajo, da bodo dvigi omrežnine potrebni, saj nas čakajo velika vlaganja, vendar ta trenutek nihče ne sme z gotovostjo trditi, da so vlaganja v višini 4,2 milijarde v naslednjih desetih letih tudi naša realnost.
Predsednik uprave Elektra Ljubljana in predsednik GIZ DEE mag. Andrej Ribič je izpostavil, da so distribucijska podjetja na eni strani podjetja, ki delajo v javno dobro, na drugi strani pa lastniki od njih zahtevajo nek donos. Opozoril je, da je stroškovnik omrežnine star in tako ne odraža trenutnega stanja v elektroenergetskem sistemu ter spomnil na velike obremenitve distribucijskega omrežja. Rešitev je v stimulaciji zelenih tehnologij, ki bi morale imeti višji donos, kot klasična tehnologija. Več pozornosti bi morali namenjati zaposlovanju ljudi z novimi znanji.
Direktor SODO mag. Stanislav Vojsk je izpostavil, da so že začeli z izdelavo novega razvojnega načrta, ki ga morajo končati v naslednjem letu. Priprava teh načrtov je torej kontinuiran proces. Glede ocen potrebnih sredstev za investicije do leta 2030 je povedal, da bomo čez dve leti vedeli veliko več. Za prva tri leta vemo zelo dobro in tudi za naslednji regulativni okvir, bolj, ko pa se bližamo letu 2030, so to le ocene. Skozi izvajanje aktivnosti bomo spoznali, kako lahko s pametnimi rešitvami vplivamo na končno višino za investicije v distribucijsko omrežje, tako v klasično kot v pametna omrežja. Ključna zgodba pri razvoju omrežja pa bo spremenjen koncept načrtovanja omrežja. Treba je le združiti slovensko znanje, tudi takšno izven energetike ter se skupaj lotiti projektov.
Po besedah predsednika uprave Gen-I dr. Roberta Goloba je bistvo, da so odjemalci dobili dostop do novih tehnologij, s katerimi spreminjajo krajino v omrežju. Začelo se je s toplotnimi črpalkami in sedaj se samo stopnjuje. Elektrifikacija na eni in razpršeni viri na drugi strani so tisto, kar spreminjajo to, kar smo bili energetiki vajeni. Strinjal se je, da je treba eksperimentirati, moramo pa biti sistematični in hitrejši. Razvoj je treba povezati tudi s spreminjanjem regulative. Poudaril je, da optimalne rešitve ne ležijo znotraj energetike, saj problemi ne izhajajo iz težav omrežja, ampak izhajajo iz sveta odjemalcev in tehnologij, ki jih kupujejo. To pomeni, da je treba zato v iskanje rešitev vključiti tudi odjemalce. Treba se je zadev lotiti na multidisciplinarni ravni. Prišli smo do točke, ko bo treba tudi v sistemu, kot je elektroenergetski, postati agilen. Torej skrajšati čase preizkušanja hipotez, jih testirati na realnih problemih, jih opustiti ali pospeševati. Najprej bo treba povezati regulacijo in inovacije. Opolnomočenje odjemalcev je pomembno v fazi, da se jih vključi in da se zavedamo, da problemi in izzivi izvirajo od njih.
Mag. Aleksander Mervar je omizje sklenil z ugotovitvijo, da se okolje izven elektroenergetike ne zaveda, kaj pomeni prehod v zeleno prihodnost in še enkrat poudaril, da brez dodatnega denarja za omrežja ne bo zelene transformacije.