OVE in URE za Slovenijo do leta 2030

V prostorih državnega sveta je v organizaciji Zveze društev za biomaso Slovenije danes potekala redna letna konferenca s tematskim naslovom Obnovljivi viri in učinkovita raba energije za Slovenijo do leta 2030. Kot je v uvodu poudarila predsednica Zveze mag. Martina Šumenjak Sabol, smo vse bolj priča katastrofalnim posledicam klimatskih sprememb, ki se odražajo v ekstremnih naravnih pojavih in katerih posledice imajo izjemne negativne učinke na gospodarstvo. Kot je dejala, se v Sloveniji srečujemo s političnim preporodom, ki pa bo le navidezen, če se ne bomo lotili korenitih razvojnih sprememb, med katere gre šteti tudi čimprejšnje slovo od dosedanjih načinov pridobivanja energije in odpiranje poti obnovljivim virom in učinkovitejši porabi proizvedene energije.
V nadaljevanju posveta je potekala zanimiva razprava o vplivih liberalizacije trga z električno energijo na aktualna dogajanja na trgu, pa tudi o priložnosti za obnovljive vire in učinkovito rabo v luči določil novega energetskega zakona. Direktor Elesa Aleksander Mervar je izpostavil nekatere ključne dejavnike, ki bodo vplivali na oblikovanje končnih cen električne energije v Sloveniji v prihodnje in poudaril, da v prihodnje ni mogoče pričakovati, da bi cene na trgu še padale, ampak nasprotno, da lahko pričakujemo le še dodatno zvišanje cen. Kot je dejal, so cene električne energije po zaslugi subvencioniranih cen iz obnovljivih virov na borzah v minulih dveh letih dosegle dno, njihova trenutna višina pa je povsem nerealna in onemogoča kakršnekoli naložbe v nove proizvodne vire. Posledično so vse investicije ustavljene, dolgoročno pa to pomeni pomanjkanje energije in vnovično iskanje ravnotežja z dvigovanjem cen. Kot je še dejal, imamo v Sloveniji zelo dobro prenosno omrežje, ki omogoča uvoz velikih količin energije ter kljub trditvam nekaterih v primerjavi z drugimi evropskimi državami tudi relativno ugodne cene električne energije. Kot je še dejal, je bila s podporno shemo , ki je veljala v letih 2010 do 2013 storjena sistemska napaka, njena posledica pa je pomanjkanje sredstev za izplačilo podpor, ki se bo v naslednjih letih še povečalo. Po njegovem prepričanju se bodo končne cene električne energije v Sloveniji v naslednjih letih kljub nižanju cen same energije še povečevale, pri čemer bodo poglavitni razlogi poleg povečevanja deleža sredstev za obnovljive vire energije tudi povečanje uvozne odvisnosti, pomanjkanje klasičnih proizvodnih virov na evropskem energetskem trgu oziroma uvedba mehanizmov za njihovo ohranjanje za potrebe elektroenergetskih sistemov in povečano povpraševanje po električni energiji ob predvideni gospodarski rasti. Prav tako pa utegne dodaten pritisk na cene elektrike povzročiti tudi naraščanje cen emisijskih kuponov za CO2.
Da od liberalizacije trga z energijo, nismo dobili želenega, je z izsledki obsežne analize dokazoval tudi dr. Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn, ki je izpostavil, da je odprtje trga sicer prineslo več dobaviteljev in pestrejšo ponudbo, premešali so se nekoliko tudi tržni deleži med posameznimi podjetji, se pa z večjim številom niso uresničila ključna pričakovanja o znižanju računov za porabljeno električno energijo. Tako liberalizacija trga ni upravičila temeljnega poslanstva, saj se stroški za energijo realno niso znižali.

Nov energetski zakon imamo, a manjka vrsta podzakonskih aktov

Matjaž Valenčič iz podjetja Zenergija je opozoril na nekatere pomanjkljivosti novega energetskega zakona, ki sicer prinaša vrsto novosti, a je kljub obsežnosti po njegovi oceni vendarle precej pomanjkljiv. Tako naj bi iz njega povsem izpadla raba jedrske energije, precej je nedorečenosti glede tega, kaj sploh je nizko ali ničogljičnost, premalo je poudarjena navezava na akcijski načrt o obnovljivih virih, ki že marsikaj določa, manjka pa še tudi cela kopica podzakonskih aktov, ki zmanjšujejo operativnost novega zakona. Kot je še poudaril, bi ključno sporočilo energetske zakonodaje moralo biti, kaj moramo vse storiti, da Slovenija postane energetsko samozadostna.

Prihodnje leto se pričakuje nacionalni demonstracijski projekt s področja pametnih omrežij

Pametna omrežja se še posebej v zadnjem času povezuje z obnovljivimi viri, pri čemer jih po besedah Darka Kramarja iz Elesa ni mogoče jemati za čarobno palico, ki naj bi razrešila vse probleme. Kot je povedal, je ELES pred kratkim  izdelal dolgoročno strategijo razvoja pametnih omrežij za prenosno omrežje, prihodnje leto pa je moč pričakovati tudi izvedbo prvega nacionalnega demonstracijskega projekta. Pri tem je Eles kot nacionalni sistemski operater že doslej izpeljal nekaj zanimivih projektov s tega področja, med drugim sistem za ugotavljanje meja obratovanja SUMO, precej dela tudi na možnostih za aktivno upravljanje odjema, vključen pa je bil tudi v mednarodni projekt sofinanciran s strani EU s področja uvajanja virtualnih elektrarn. Kot je poudaril, so izkušnje vseh naštetih projektov zelo dobre in je mogoče vrsto funkcionalnosti tehnično že izpeljati brez večjih težav, se pa pri vsem postavlja tudi vprašanje ekonomičnosti, saj se delež energije v končni ceni, torej tisti, na katerega uporabniki lahko vplivajo, zmanjšuje, s tem pa tudi privlačnost tovrstnih ukrepov. Zato je veliko vprašanje, koliko smo sploh še pripravljeni plačati za bolj čisto proizvodnjo v prihodnje.
Sicer pa je poglavitni namen uvajanja pametnih omrežij vsaj s strani Elesa, je dejal Darko Kramar, predvsem ta, kako čim bolj izrabiti obstoječe prenosne poti in ob tem izpolniti pričakovanja o zanesljivosti, konkurenčnosti in trajnostnem naravnanju oskrbe.
V nadaljevanju razprave je bilo med drugim še opozorjeno, da je velik problem pomanjkanje trajnostne politike na področju energetike, pri čemer je bilo izpostavljeno še, da bi kazalo v večji meri upoštevati tudi energijske koncepte in posebnosti lokalnih skupnosti, da bi morali bolje izrabiti razpoložljivo biomaso oziroma ostanke pri predelavi lesa in izdelavi lesenih izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter vsi skupaj več storiti tudi pri prepoznavanju prednosti obnovljivih virov energije ter njene učinkovitejše izrabe. Pri tem pa bi se, kot je dejal eden od uvodničarjev, tudi morali naučiti umetnosti združevanja interesov.
Brane Janjić